Hej mogoče ti znam tu malce pomagati

moja starša sta se ločila malce več kot 3 leta nazaj stara sem bila 12 se mi zdi in na začetku ko sem bila brez očija mi je bilo zelo čudno ampak sem vedela da se je mami pravilno odločila. kreganja ni bilo več in v hiši je bil mir. Kar je bilo dobro za vse nas. Ja na začetku je težko in neveš kako bo ampak se navadiš. Verjamem da če sta se tako odločila je pač to prava odločitev za njiju in vedi da ti in bratec nista čisto nič kriva za to kar se je zgodilo.
Sicer ima moja mami popolno skrbništvo nad mano in bratcem tako da se ne selive sem in tja ampak on tem nebi toliko sedaj. Mogoče se bosta tvoja odločila zato da sta en teden pri enemu drug teden pri drugemu. In ja tudi če sta ločena ste vi še vedno družina in še zmeraj bosta ti in tvoj bratec videla oba.

Pusti jima naj stvar uredita sama ker tu pač ne moreš nič. Verjami rata še hujše če ostaneta skupaj zaradi otrok.
S tem te nisem hotela nič prestrašiti ampak karkoli bo bo vredu. ne skrbi toliko glede tega ker se potem samo preveč živciraš.

Itak pa glej na to tako vedno lahko drugega pokličeš preko video klica ali pa se v živo vidite.


Res ne skrbi ker bo vse vredu. Malo pa poglej na bratca da mu nebo prveč hudo in mu samo povej da nista vidva nič kriva ter da bo vse okej.


Upam da sem ti kaj pomagala in resnično upam da bo vse vredu. Še enkrat pa ti ponavljam da z bratcem nista popolnoma nič kriva.


emica

Zdravo,
žal mi je, da se ti je to zgodilo in da se tako počutiš. Kot so ti že drugi pregladali, bi bilo dobro, da se s starši o svojih občutkih (in občutkih bratca) pogovoriš in z njimi deliš vse svoje dvome, skrbi, strahove. Vedi, da si starša najbolj želita, da bi bila vidva z bratcem dobro. Včasih pride tako, da se osebi več ne razumeta in se jima zdi najbolje za vse, da se ločita ter tako ustvarita zdravo okolje za vajino odraščanje. To, pri komu bi bila rada, je povsem tvoja stvar. Če se ne moreš odločiti, to povej staršema in skupaj najdite rešitev - mogoče nekaj dni pri enem, nekaj pri drugem. Povej jima tudi, da si ne bi želela zapostiti svojih sošolcev in prijateljev. Verjemi, da starša vesta kaj delata in, da bo na koncu vse tako kot mora biti.

Upam, da ti je bil odgovor v pomoč.

TeaWithMe :blush:

JOOJ!
Prava katastrofa.Zelo mi je žal da se ti je to zgodilo.:sob::sob::sob::sob::sob:
Sicer nimam ločenih staršev,ampak bom vseeno pomagala.

1.Kako boš to prebolela?
Težko bo.Kako pa preboliš ljubezen?Za to ni skrivnega recepta in enako je pri ločitvi.Počasi se boš privadila in vem da ti to zdajle ni všeč ampak vseeno bom rekla:*roza*vse bo v redu*roza*.Potrebuješ nekaj časa da to preboliš:lahko pa se pogovoriš z botrom,dedkom,babico,ali če je res hudo s psihologinjo.🥺
3.Kako boš živela?
Ne akrbi živela boš z obema.Prabico imaš do stikov z obema.Se boš pač selila iz enega v drug dom.Ni tako zapleteno.:house_with_garden::house::homes:
4.Nočeš iti na drugo šolo.
Moja sošolka hodi na šolo v kranju,pa ima enega starša vvškofji loki!Če hočeš hoditi na isto šolo moraš prepričati starše in zgodaj boš morala vsajati za avtobus.Ampak uspelo ti bo!:wink:

5.Na splošno si obupana.
S tem nimam veliko nasvetov ampak...Danes sem domov povabila mojo sošolko ki zdajle tudi meni malo pomaga da to pišem...in tu je njen nasvet(rudi ona ima ločene starše):Čeprav je težko,glej iz svetle strani,Vsi tvoji najljubši dnevi bodo zdaj podvojeni:rojstni dnevi,darila,počitnice...
Predvsem pa si bosta oče in mama vzela več časa zate,zato jih boš lahko bolje spoznati.

Meni in moji sošolki tukaj zraven ki sehihita ker ji moram reči sošolka in ne smem omeniti imena...v glavnem obema je zelo žal in upava da boš to hitro prebolela.

Lp, LoveGirl10 in sošolk:pensive:

Ojla!
1. Mogoče bo pogovor s starši pomagal.
2. Bodi vedno z njim, v slabem in dobrem.
3. Ponavadi je tako, da starši gredo pač vsak na svoj konec otroci pa so en čas pri enemu drugič pri drugemu.
POGOVOR BI BIL TUKAJ POTREBEN! DA SE SKUPAJ VSI ODLOČITE!
VERJEMI: USPELO TI BO PRITI SKOZI TO ŽIVLJENJSKO DOBO IN MI BOMO TU, S TEBOJ!
Lp

1. na žalost nevem, morda se zamoti s čim kar rada ppločneš
3. odvisno, kako bi se zmenili, nekateri živijo en teden pri mami en teden pri atu, nekateri čez teden pri mami in čez vikend pri atu. Ali pa obratno...

upam da sem malo pomagala:pensive:

Hej.
Veš ena Pilovka k je šla s pila je moja sošolka in ma tut ločene starše. Pa mi ful pravi od tega.
1. Pri tem nimaš upliva. Priporočam ti da ne skrivaš svojih čustev. Nekomu povej vse kar si misliš in kar čutiš. Lahko se tudi sama s sabo pogovarjaš (vem da zveni čudno ampak je zelo terapevtsko). Sčasoma boš to sprejela, verjemi. Sicer pa se zamoti s stvarmi ki jih rada počneš in o tem ne razmišljaj kot na slabo stvar (tudi če je) ampak na nekaj kar je del življenja in pač tako more bit
2. Za tvojega bratca velja isto, razen če je še tako mlad da se tega ne bi zavedal. Lahko se tudi pogovorita.
3. Eden od tvojih staršev se bo preselil drugam, verjetno ne predaleč.
4. Priporočam da živiš tam kjer živi tudi tvoj bratec, ker bo tako obema lažje. Lahko pa se zmenite da živiš en teden pri atiju, en pa pri mami. Odvisno kako daleč bote
5. Verjetno ne boste tako zelo daleč da ne bi mogla obiskovati iste šole
Moj dedi vedno pravi, da ko ti je najtežje se moreš smejat in vse obrnit na nekaj lepega.:sparkling_heart:
Upam da sem vsaj malo pomagala
Lp, El

hej. Kaj delas rada. Mogoče malo za sprostitev naredi kaj kar imas rada.
1.Zna bit kr tezko ampak se oziraj na dobre plati tega npr. ne bo ti treba poslušati zmerljivk in kričanja.
2.Glede na to da je mlajsi bodi ob njem in ga ne naganjaj stran od sebe. skupaj vama bo lazje.
3.selila bi se od enega starsa do drugega, življenje bi se ti precej spremenilo ampak se bos tudi tega navadila.
4. mislim da se ti ne bo treba odlocit saj se bos najverjetneje selila od enega starsa do drugega(navadno je tako)
5.verjetno se tvoj stars ki se bo preselil ne bo preselil tako dalec. poskusi starse prepricat da gi ne bi bilo potrebno menjavat sole saj ti je z dosti hudo.
LAHKO SE OBRNES NA MENE OZ. MI PISES V KOTICEK CE BOS KAJ POTREBOVALA.:heartpulse::heartpulse::heartpulse::heartpulse:
pilovci smo vedno tu!

Hej, sem naletela na tvoj post.
Tukaj ti pišem kot poročena ženska s tremi otroci. Torej, midva z možem sva skupaj dvanajst let. V teh dvanajstih letih sva se marsikdaj skregala, ampak vedno našla rešitev za vse težave in nikoli nisva ničesar pustila nerešeno. Tako, da glej, če se bosta ločila, bosta vidva z bratcem mogoče celo boljše kot sta sedaj. Ker otroku ni nikoli prijetno, če se starša kregata, če je v hiši neprestano prepir. Ne vem, meni bi bilo boljše, če bi šla sama naprej, kot pa da vsakodnevno prepir na prepir. Če se bo to zgodilo, bosta vseeno poskrbela za vaju in mogoče bo še celo boljše, če boste ločeni in boste lahko delali na nadaljnih odnosih. Mogoče se ti sedaj zdi, da je konec sveta, vendar ko se boste navadili na novo dinamiko, bo boljše za vas kot družino, čeprav starša ne bosta več skupaj. Okoli sebe imam ljudi, ki so nesrečni v zvezah. Tudi moja ni popolna, ampak vseeno sem za razliko od nekaterih primerov zelo na boljšem. Pri otrocih, ki starši trpijo v zvezah, se zelo odraža na njihovem obnašanju, ker otrok včasih izrazi žalost in stisko na drugačen način, kot mi odrasli.

Upam, da sem ti vsaj malo pomagala.