Jp, men se isto dogaja. Probej ne razmišlat o tem. Pač ja, enkrat bomo vsi umrli ane. Nvm, lahk popiješ kak topu čaj zvečer da se pomiriš al pa kej takega. Zdi se mi pa, da ni nič hudga.
Ly in upam da sem pomagala

heyy!!
najprej naj te pomirim, da ni to nič takega :) upam, da te prav razumem in če te, ti lahko povem, da se to včasih zgodi tudi meni. ko mi pride na misel na primer, da se moj oči pelje iz službe in ravno dežuje in zavore ne delajo in se kar zaleti. in potem začnem razmišljati o tem in ugotavljam, da to ni tako nemogoče in gor in dol in me postaja strah. seveda ponavadi "zapaničarim" za brez veze, ker je mojim možgančkom dolgčas in si zmišljujejo neumne zgodbice o vsem možnem, v resnici pa se to še nikoli ni zares zgodilo ;)
ponavadi si potem govorim, da se to ne dogaja, da je npr. moj oči dober voznik in se to ne bo zgodilo, da more biti za kakšno nesrečo res hud splet okoliščin, ipd. skratka, govori si, da je vse okej. če te še vedno skrbi, lahko osebi (za katero te skrbi :)) napišeš sporočilo, da se prepričaš, da je okej :) seveda je odvisno koliko je ura, sploh, ker se to ponavadi dogaja bolj zvečer, a vseeno lahko tisti osebi napišeš sms, noben ne bo jezen, če boš le napisala, da sprašuješ, če je uredu. logično je, da ti verjetno vsi ne bodo takoj odgovorili, zato ne zapaničari takoj. zapomni si, da ni tako lahko umreti kot misliš. to ne pomeni, da lahko kar skočiš s stolpnice pa ti nič ne bo, pomeni pa, da je naše telo bolj odporno, kot si misliš. tvoji bližnji bodo uredu :)) ne moreš kar tako umreti, če pa bi dejansko imeli kakšne težave, bi ti že vedela :) aja, še to. če te bo kdaj strah za sorodnike, lahko to poveš staršem (ne obema, le tistemu, za katerega se ti zdi, da bi bolje pomagal ;)) in sem prepričana, da bo vedel/a, kako te pomiriti :))
upam, da ti to kaj pomaga in nič ne skrbi - nobenemu se nič ne bo zgodilo :)
kamilica <33

Jaz nimam takšnih problemov.