Strah NUJNO
2
Obupanka
Hej!
Jaz imam zelo veliki problem, vsaj za mene je veliki.
Sem zelo občutljiva, čustvena in bojazliva oseba že od malega. Moje "psihične" težave so se začele lani. Začela sem tudi hoditi k psihologu, ampak ga imam enkrat na dva mesca. Med poletjem se mi je zdelo, da so moje težave izginile in tudi do polovice oktobra je bilo mirno z mojimi čustvi. Potem pa so bile počitnice in veliko ocen in že takrat sem zaradi vsega doživela veliki stres. In v tem stresu sem že zdaj tri tedne. Prejšnji teden sem zbolela in malo snovi zamudila zato je zdaj stres in strah še večji. Torej, da vam vse bolj razjasnim:
dan v dan, sem v stresu in strahu zaradi tega ker morem v šolo in moja reakcija je jokanje, zato se na dan približno dve uri samo jočem. Ponavadi se tudi tresem ali mi je mrzlo. Moja edina želja je, da nebi rabila več hoditi v šolo. V šoli se počutim grozno in šola mi prinaša ogromen stres in strah. Zdaj je strah še večji saj sem manjkala zaradi bolezni. V moji glavi so samo te misli: ne morem iti v šolo, strah me je iti v šolo... Niti pomisliti ne morem, da morem jutri in celi teden v šolo. Šole pa me je strah zato, ker vsi učitelji pričakujejo od mene same petice, ker tudi jaz želim čim boljše ocene (torej vse zaključeno 5), ker me je strah da če nebom imela petic in nebom znala snovi me učitelji ne bodo marali. Moji starši me več ne prenašajo zato ker se celi čas jočem in mi govorijo, da če nebom hodila v šolo nebom več živela pri njima. Skratka sem čisto na tleh, vse vidim črno, celi čas me je strah in želim si le eno da nebi rabila iti v šolo in bi bila končno srečna. Ker sem tako občutljiva oseba me bo itak vedno strah, potem bo srednja šola, potem služba, jaz pa nikoli nebom tega premagala zato je mogoče boljše, da ne živim več. Resnično nočem se ubit, samo kakšen je smisel živeti celi čas v strahu in stresu. Nikoli nebom srečna.
Prosim dajte mi neki nasvet kako zmanjšam strah in ali je kakšna možnost da nebi rabila hoditi v šolo.
Res vam hvala, če si boste vzeli čas in prebrali in mi pomagali, ker res več nevem kaj naj delam.
Jaz imam zelo veliki problem, vsaj za mene je veliki.
Sem zelo občutljiva, čustvena in bojazliva oseba že od malega. Moje "psihične" težave so se začele lani. Začela sem tudi hoditi k psihologu, ampak ga imam enkrat na dva mesca. Med poletjem se mi je zdelo, da so moje težave izginile in tudi do polovice oktobra je bilo mirno z mojimi čustvi. Potem pa so bile počitnice in veliko ocen in že takrat sem zaradi vsega doživela veliki stres. In v tem stresu sem že zdaj tri tedne. Prejšnji teden sem zbolela in malo snovi zamudila zato je zdaj stres in strah še večji. Torej, da vam vse bolj razjasnim:
dan v dan, sem v stresu in strahu zaradi tega ker morem v šolo in moja reakcija je jokanje, zato se na dan približno dve uri samo jočem. Ponavadi se tudi tresem ali mi je mrzlo. Moja edina želja je, da nebi rabila več hoditi v šolo. V šoli se počutim grozno in šola mi prinaša ogromen stres in strah. Zdaj je strah še večji saj sem manjkala zaradi bolezni. V moji glavi so samo te misli: ne morem iti v šolo, strah me je iti v šolo... Niti pomisliti ne morem, da morem jutri in celi teden v šolo. Šole pa me je strah zato, ker vsi učitelji pričakujejo od mene same petice, ker tudi jaz želim čim boljše ocene (torej vse zaključeno 5), ker me je strah da če nebom imela petic in nebom znala snovi me učitelji ne bodo marali. Moji starši me več ne prenašajo zato ker se celi čas jočem in mi govorijo, da če nebom hodila v šolo nebom več živela pri njima. Skratka sem čisto na tleh, vse vidim črno, celi čas me je strah in želim si le eno da nebi rabila iti v šolo in bi bila končno srečna. Ker sem tako občutljiva oseba me bo itak vedno strah, potem bo srednja šola, potem služba, jaz pa nikoli nebom tega premagala zato je mogoče boljše, da ne živim več. Resnično nočem se ubit, samo kakšen je smisel živeti celi čas v strahu in stresu. Nikoli nebom srečna.
Prosim dajte mi neki nasvet kako zmanjšam strah in ali je kakšna možnost da nebi rabila hoditi v šolo.
Res vam hvala, če si boste vzeli čas in prebrali in mi pomagali, ker res več nevem kaj naj delam.
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hi,
zelo se mi smiliš in h sreči jaz tega sama nisem doživela, a mislim, da bi bilo najbolje obiskati zdravnika za psiho (nevem kako se reče) in bi ti svetoval, da se nekaj časa šolaš od doma.
Upam, da sem ti pomagala
zelo se mi smiliš in h sreči jaz tega sama nisem doživela, a mislim, da bi bilo najbolje obiskati zdravnika za psiho (nevem kako se reče) in bi ti svetoval, da se nekaj časa šolaš od doma.
Upam, da sem ti pomagala
1
aaa
Aisha7
Psiha+zdravnik=psiholog...
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Hejj,
ne boš verjela, ampak ta pojav, ki se dogaja tebi, je zelo pogost. Ko pride tako obdobje, da je ogrooomno testov, smo res vsi pod groznim stresom. Jaz hodim zdaj v srednjo šolo in še vedno me kar zmrazi in se začnem tresti od strahu in stresa, da nisem dovolj pripravljena, ko me jutri čaka zelo težek test in podobno. Tudi jaz imam same 5 in enako kot ti, tudi jaz mislim, da vsi od mene pričakujejo le najboljše ocene in če tega ni, da me bodo zafrkavali in se norčevali iz mene (tako učitelji kot tudi sošolci). Včasih samo od vseh teh testov postanemo takooo utrujeni, da nam ni več živeti. Ne boš verjela, tudi jaz zaradi stresa velikokrat jokam, ne spim in ne jem. Včasih mi je tako težko, da bi se najraje izpisala iz šole in ostala doma. Ampak vedi, da to nikakor ni najboljša rešitev! Zdaj, ko imaš veliko obveznosti in skrbi, misliš tako...prišel bo čas, lepi trenutki, ko boš v nekem obdobju začela dobivati same 5, prijatelji ti bodo stali ob strani, spoznala boš fanta, ki te bo imel zelo rad...tvoje življenje bo kar naenkrat dobilo smisel! To niso samo besede, res ti govorim iz svojih izkušenj!! Edino, kar moraš storiti je, da se vprašaš: Zakaj nočem v šolo? So krivi testi, ki jih je tako veliko? Moja pričakovanja? Učitelji? So morda sošolci tisti, ki te ne marajo in se zaradi njih počutiš slabo?... ko boš ugotovila, kaj je tvoj problem, ga boš začela postopoma reševati. Vem, da je lahko govoriti, veliko težje pa storiti...ampak edina rešitev zate je, da ne razmisljaš na tak način, amapak si rečeš: Jaz moram v šolo. Tam me čakajo prijatelji, učitelji...vsem bom dokazala, kaj zmorem..najboljša sem, nihče mi nič ne more! Jaz sem se recimo iz svojih izkušenj naučila, da moram šolo dojemati kot zabavo, vsako oceno kot izziv in ne kot težavo. Veliko lažje ti bo, če si boš rekla, da je jutri test in to je nekakšen kviz, ti ga boš rešila po svojih najboljših močeh in od sreče bo odvisno, kakšna bo tvoja ocena...če bo odlična, boš vesela,.če pa ne bo, pa tudi nič hudega, saj ta ocena sploh ni pomebna in si na testu le poskusila svojo srečo. V življenju stvari niso tako grozne, kot se nam zdijo na prvi pogled. Naše misli velikokrat pretiravajo in ko se zavemo resničnosti, si rečemo, le zakaj smo tako komplicirali. Ne skrbi, vse bo še v redu! Verjamem vate in vem, da ti bo uspelo! Ti samo pojdi v šolo in malo poglej okoli sebe...videla boš, da je okoli tebe veliko lepih ljudi in stvari in so ocene in stres le del življenja, vsekakor pa ne njegov smisel. Zaupaj vase in verjemi, da ti se bo vse zelo kmalu obrnilo na bolje! Upam, da sem ti vsaj malo pomagala. :heart:
ne boš verjela, ampak ta pojav, ki se dogaja tebi, je zelo pogost. Ko pride tako obdobje, da je ogrooomno testov, smo res vsi pod groznim stresom. Jaz hodim zdaj v srednjo šolo in še vedno me kar zmrazi in se začnem tresti od strahu in stresa, da nisem dovolj pripravljena, ko me jutri čaka zelo težek test in podobno. Tudi jaz imam same 5 in enako kot ti, tudi jaz mislim, da vsi od mene pričakujejo le najboljše ocene in če tega ni, da me bodo zafrkavali in se norčevali iz mene (tako učitelji kot tudi sošolci). Včasih samo od vseh teh testov postanemo takooo utrujeni, da nam ni več živeti. Ne boš verjela, tudi jaz zaradi stresa velikokrat jokam, ne spim in ne jem. Včasih mi je tako težko, da bi se najraje izpisala iz šole in ostala doma. Ampak vedi, da to nikakor ni najboljša rešitev! Zdaj, ko imaš veliko obveznosti in skrbi, misliš tako...prišel bo čas, lepi trenutki, ko boš v nekem obdobju začela dobivati same 5, prijatelji ti bodo stali ob strani, spoznala boš fanta, ki te bo imel zelo rad...tvoje življenje bo kar naenkrat dobilo smisel! To niso samo besede, res ti govorim iz svojih izkušenj!! Edino, kar moraš storiti je, da se vprašaš: Zakaj nočem v šolo? So krivi testi, ki jih je tako veliko? Moja pričakovanja? Učitelji? So morda sošolci tisti, ki te ne marajo in se zaradi njih počutiš slabo?... ko boš ugotovila, kaj je tvoj problem, ga boš začela postopoma reševati. Vem, da je lahko govoriti, veliko težje pa storiti...ampak edina rešitev zate je, da ne razmisljaš na tak način, amapak si rečeš: Jaz moram v šolo. Tam me čakajo prijatelji, učitelji...vsem bom dokazala, kaj zmorem..najboljša sem, nihče mi nič ne more! Jaz sem se recimo iz svojih izkušenj naučila, da moram šolo dojemati kot zabavo, vsako oceno kot izziv in ne kot težavo. Veliko lažje ti bo, če si boš rekla, da je jutri test in to je nekakšen kviz, ti ga boš rešila po svojih najboljših močeh in od sreče bo odvisno, kakšna bo tvoja ocena...če bo odlična, boš vesela,.če pa ne bo, pa tudi nič hudega, saj ta ocena sploh ni pomebna in si na testu le poskusila svojo srečo. V življenju stvari niso tako grozne, kot se nam zdijo na prvi pogled. Naše misli velikokrat pretiravajo in ko se zavemo resničnosti, si rečemo, le zakaj smo tako komplicirali. Ne skrbi, vse bo še v redu! Verjamem vate in vem, da ti bo uspelo! Ti samo pojdi v šolo in malo poglej okoli sebe...videla boš, da je okoli tebe veliko lepih ljudi in stvari in so ocene in stres le del življenja, vsekakor pa ne njegov smisel. Zaupaj vase in verjemi, da ti se bo vse zelo kmalu obrnilo na bolje! Upam, da sem ti vsaj malo pomagala. :heart:
1
Missy
To kar bom rekla ne bo nesramno mišleno sam tok da veste...
Nisem celega tvojega odgovora prevrala ampak sam tak par stavkov na začetku in se strinjam s tabo. To je ubustu zeloo pogosto in pač če ti kej pomaga ti lah povem, da nisi edina in da to ni neki ful hudega, ker se bi ti lahko kej velik hujšega dogajalo in stiska je za tiste k se jim še kej druzga dogaja še večja.
Nisem celega tvojega odgovora prevrala ampak sam tak par stavkov na začetku in se strinjam s tabo. To je ubustu zeloo pogosto in pač če ti kej pomaga ti lah povem, da nisi edina in da to ni neki ful hudega, ker se bi ti lahko kej velik hujšega dogajalo in stiska je za tiste k se jim še kej druzga dogaja še večja.
Obupanka
Saj to vem in si to tudi govorim, da imajo nekateri še hujše probleme. Ampak meni je ta srah res velika stiska. Pomoje se tebi zdi, da me je za brez veze strah in da ta problem res ni pomemben, ampak meni je zelo grozen in mi preprečuje živeti lepo. Pa ne mislim tega nesramno.
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Pozdravljena!
Pohvalno je, da si se odločila poiskati pomoč strokovnjaka. To je korak, ki se lahko zdi strašljiv, lahko pa zelo pomaga, ko se spopadamo z resnimi težavami. Mogoče bi bilo dobro, da ga sama ali s starši kontaktiraš, da vidiš, ali bi bilo mogoče, da bi imela srečanja pogosteje. Strah pred šolo je pogost, vendar to ne pomeni, da je zaradi tega manj resen.
Razumem, da te pričakovanja drugih postavljajo pod velik pritisk. Dandanes je poudarek na dobrih ocenah res velik. Pogosto poslušamo, kako so ocene najpomembnejše. To seveda ni res. Čeprav so ocene do neke mere pomembne, se da tudi z slabšimi ocena priti do željenega cilja, tudi če traja dlje. Če pa nimaš želj po nadaljevanju izobrazbe na šoli, ki ima omejitev vpisa oziroma se ti točke še ne štejejo, pa ocene res niso niti najmanj pomembne. Ti si pomembna in dobra oseba, ne glede na tvoje ocene. O tem se lahko pogovoriš s starši in jim poveš, da te zelo obremenjuje, da imajo vsi tako visoka pričakovanja. Ker praviš, da starši niso najbolj razumevajoči, ti bo mogoče lažje o tem govoriti s kakšnim drugim sorodnikom, razredničarko ali svetovalno delavko.
Mogoče ti lahko pomaga, če razmisliš, kaj se bo zgodilo, če nimaš vsega zaključenega 5? Kaj se lahko zgodi? Kako se lahko spopadeš s tem? Mogoče boš ugotovila, da to pravzaprav ne bi imelo velikih posledic.
Razumem tvojo skrb, da bo življenje zate polno strahu. V resnici ne bo tako. V osnovni šoli so namreč vsi prisiljeni, da delajo iste stvari, ne glede na njihove interese in sposobnosti. Ko se odločaš za študij in službo, do neke mere pa tudi pri vpisu v srednjo šolo, se lahko odločiš za nekaj, kar ti je bolj všeč. Osebno ti povem, da zame je bila srednja šola najhujša, zdaj na študiju pa se počutim veliko boljše, ker imam več prostega časa in več aktivnosti, ki so mi pomembne. Tudi ti se boš najverjetneje sčasoma začela počutiti bolje.
Razmisli, ali bi se lahko izven šole udeležila kakšnih aktivnosti, ki bi te veselile. To so lahko tečaji, športni treningi, prostovoljske aktivnosti ... Če ne moreš ali ne želiš tega, si najdi kakšne aktivnosti, ki te veselijo in jih lahko delaš doma. Ukvarjanje z dejavnostmi, ki te veselijo in ti dajejo občutek uspešnosti zelo dobro vplivajo na duševno zdravje. Za spopadanje s stresom ti priporočam dihalne vaje, pisanje dnevnika in pisanje dobrih stvari, ki so se ti zgodile čez dan (sem spada vse pozitivno, npr. jedla sem svoje najljubše kosilo, lepo vremo ...).
Ker ti šola povzroča takšno stisko, ti priporočam, da se s psihologom pogovoriš, ali meni, da bi bilo dobro, če bi nekaj časa ostala doma. V nekaterih primerih se lahko tudi učencem z duševnimi težavami omogoči alternativne načine izobraževanja, kot je učenje na daljavo (ne vem pa kakšni so pogoji za to). Problem je v tem, da bi lahko izostajanje od šole težave še poslabšalo.
Pohvalno je, da si se odločila poiskati pomoč strokovnjaka. To je korak, ki se lahko zdi strašljiv, lahko pa zelo pomaga, ko se spopadamo z resnimi težavami. Mogoče bi bilo dobro, da ga sama ali s starši kontaktiraš, da vidiš, ali bi bilo mogoče, da bi imela srečanja pogosteje. Strah pred šolo je pogost, vendar to ne pomeni, da je zaradi tega manj resen.
Razumem, da te pričakovanja drugih postavljajo pod velik pritisk. Dandanes je poudarek na dobrih ocenah res velik. Pogosto poslušamo, kako so ocene najpomembnejše. To seveda ni res. Čeprav so ocene do neke mere pomembne, se da tudi z slabšimi ocena priti do željenega cilja, tudi če traja dlje. Če pa nimaš želj po nadaljevanju izobrazbe na šoli, ki ima omejitev vpisa oziroma se ti točke še ne štejejo, pa ocene res niso niti najmanj pomembne. Ti si pomembna in dobra oseba, ne glede na tvoje ocene. O tem se lahko pogovoriš s starši in jim poveš, da te zelo obremenjuje, da imajo vsi tako visoka pričakovanja. Ker praviš, da starši niso najbolj razumevajoči, ti bo mogoče lažje o tem govoriti s kakšnim drugim sorodnikom, razredničarko ali svetovalno delavko.
Mogoče ti lahko pomaga, če razmisliš, kaj se bo zgodilo, če nimaš vsega zaključenega 5? Kaj se lahko zgodi? Kako se lahko spopadeš s tem? Mogoče boš ugotovila, da to pravzaprav ne bi imelo velikih posledic.
Razumem tvojo skrb, da bo življenje zate polno strahu. V resnici ne bo tako. V osnovni šoli so namreč vsi prisiljeni, da delajo iste stvari, ne glede na njihove interese in sposobnosti. Ko se odločaš za študij in službo, do neke mere pa tudi pri vpisu v srednjo šolo, se lahko odločiš za nekaj, kar ti je bolj všeč. Osebno ti povem, da zame je bila srednja šola najhujša, zdaj na študiju pa se počutim veliko boljše, ker imam več prostega časa in več aktivnosti, ki so mi pomembne. Tudi ti se boš najverjetneje sčasoma začela počutiti bolje.
Razmisli, ali bi se lahko izven šole udeležila kakšnih aktivnosti, ki bi te veselile. To so lahko tečaji, športni treningi, prostovoljske aktivnosti ... Če ne moreš ali ne želiš tega, si najdi kakšne aktivnosti, ki te veselijo in jih lahko delaš doma. Ukvarjanje z dejavnostmi, ki te veselijo in ti dajejo občutek uspešnosti zelo dobro vplivajo na duševno zdravje. Za spopadanje s stresom ti priporočam dihalne vaje, pisanje dnevnika in pisanje dobrih stvari, ki so se ti zgodile čez dan (sem spada vse pozitivno, npr. jedla sem svoje najljubše kosilo, lepo vremo ...).
Ker ti šola povzroča takšno stisko, ti priporočam, da se s psihologom pogovoriš, ali meni, da bi bilo dobro, če bi nekaj časa ostala doma. V nekaterih primerih se lahko tudi učencem z duševnimi težavami omogoči alternativne načine izobraževanja, kot je učenje na daljavo (ne vem pa kakšni so pogoji za to). Problem je v tem, da bi lahko izostajanje od šole težave še poslabšalo.
1
Moj odgovor:
jklklčćpćkjpoj
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Aktualne objave
Oglas
Zadnji odgovori v Svetovalnici
myb bi ti ta video pomagal:
https://www.google.com/url?sa=i&url=https%3A%2F%2Fm.youtube.c
