Moj problem je torej kakor vidte v naslovu, da se ful bojim karkoli rečt mami, pa tud če je to recimo samo kot ovitek za telefon, ko sem jst hotla imet navadnega, mami ima pa ful modo na ovitke k so kot knjiga. Tut recimo da bi jo hotla prosit za to da me nekam pelje, k sm kj pozabla, vem zdi se ful smešen, ampak preprost ne morem nč rečt! K da bi dar glasu zgubila.
Drugo je pa to, da smo se preselili v novo hišo in je za zdaj moj mlajši polbratec v spodnjem nadstropju(pritličju) kjer je najmanjša soba. Enkrat sta pa moja mami pa očim odprla temo, da ko bo tamau šu v 1. razred, bom morala z njim zamenjat sobo, ki je sicer največja. To pa zato, ker sta moja starša ločena in sva z starejšemu bratom samo polovico časa tukaj. Moj starejši brat ima pa tko lih za ene par kvadratnih metrov manjšo sobo. Ampak ne, jst bkm mogla met najmanjšo sobo. Pa še ucpod je, kar pomon da bodo vsi skos vdirali notr. Pac men to res ni fer.
Hvala za vse odgovore
‍🩹