Topel in poetičen roman o dobroti in ljubezni do sočloveka
Voda je polzela med bilkami, vendar nikdar ni odtekla – vsakemu valu je sledil naslednji, in tako v neskončnost. Trsje se je zibalo, listi na njem pa trepetali, kot bi jih reka žgečkala. Dan za dnem, mesec za mesecem, leto za letom sta reka in trsje uživala v tej neskončni igri. Sončnica je imela reko neznansko rada.
Sončnica se z očetom iz mesta preseli na podeželje, vzljubi tamkajšnjo veličastno reko, močvirnato pokrajino in neskončno nebo. Dolge dneve sama pohajkuje naokoli, potem pa spozna nemega dečka Brona, ki jo obvaruje pred nasilnimi vrstniki. Kmalu postaneta nerazdružljiva. Ko v tragični nesreči izgubi očeta, jo Bronova družina sprejme za svojo, deček pa dobi sestro, ki si jo je tako močno želel. A življenje v Damaidiju je kruto in družina se le stežka preživlja. Bo dekle, ki je končno našlo srečo in varno zavetje, lahko ostalo z njimi?
Cao Wenxuan (1954) je eden najpomembnejših kitajskih pisateljev za otroke. Njegova dela so prevedena v številne jezike, zanje je prejel najpomembnejše nagrade za literaturo na Kitajskem, leta 2016 pa tudi prestižno Andersenovo nagrado.