Dogajanje je postavljeno v obdobje druge svetovne vojne. Devetletnemu Brunu se zdi, da se mu zgodi velika krivica, saj se mora – nenapovedano in brez kakršne koli natančne obrazložitve (oče je pač dobil odgovorno službo!) – celotna družina tako rekoč čez noč preseliti iz Berlina, 'dlje kot kilometer proč', na Poljsko. Toda Bruno in njegova tri leta starejša sestra Gretel sta še lep čas prepričana, da je njihov novi dom nekje na nemškem podeželju. Njihova nova, neugledna hiša stoji – sredi ničesar. In tukaj naj bi brez družbe sovrstnikov (sestra Gretel ne šteje, saj je Brezupni primerek) ostal do nadaljnjega? Bruno, osamljen kot je, se poloti edine možne samostojne dejavnosti, raziskovanja.
Pa ne raziskovanja po hiši, saj je le-ta v primerjavi z njihovo prejšnjo naravnost majhna in nezanimiva, temveč raziskovanja okoli nje. Sledi šok: nedaleč od hiše naleti na visoko žičnato ograjo, ki se vleče v nedogled. Za ograjo pa ni ne trave, nikakršnega zelenja, le tla iz temno rdeče, pesku podobne snovi, nizke koče in velike pravokotne stavbe, v daljavi pa še ena ali dve stavbi s tovarniškim dimnikom ... In mravljišče ljudi, vsi z enakimi oblačili – sivo črtasto pižamo. Ko o tem povpraša očeta, mu ta odgovori: »Ah, tiste ljudi misliš. Tisti ljudje ... no, tisto sploh niso ljudje, Bruno. No, vsaj ne v tem pomenu besede, kot mi to razumemo.« Ta nenavadno pusti prostor je pravzaprav koncentracijsko taborišče, čeprav Bruno o tem ne ve ničesar.
Med raziskovanjem vzdolž taboriščne ograje naleti na židovskega dečka Šmuela, ki ima rojstni dan natanko na isti dan kot on . Osamljeni Bruno se sovrstnika razveseli in med njima se sčasoma razvije pristno otroško prijateljstvo. Toda njuno prijateljevanje je prepovedano in mora ostati skrito, saj sta vsak na svoji strani bodeče žice: Bruno je sin komandanta uničevalnega taborišča, s katerim ima Furer, kot ga imenuje Bruno, še velike načrte, Šmuel pa zgolj številka v taistem taborišču …
Bruno želi prijatelju Šmuelu pomagati pri iskanju pogrešanega očeta, zato se preoblečen v črtasto pižamo splazi pod ograjo v taborišče. Le tako se lahko nevpadljivo sprehaja po njem. Toda dečka se, z roko v roki, znajdeta v skupini, ki jo vojaki zgnetejo v dolgo prazno sobo. In za seboj zaprejo težka železna vrata …
Mnenja:
Ful priporočam čist vsakemu, ne glede na to, kj rad bere
Žal ti bo če ne bo na tvojem knjižnem seznamu
Lovam
. Res grozno kaj se je dogajalo.
. Film je pa... še zdaj imam travme.
to me je motilo drugače mi je pa kniga bila všeč
Film imam že v čakalni vrsti na partisu...Drugače je pa to bila moja druga knjiga o vojni (takoj za v morju zrnce soli) in mi je bila v poseben nauk, hkrati pa sem jo brala kot nek požrešnež
Knjiga je čudovita, ampak meni je ful žalostna!Obstaja tudi film.
Meni je ful žalostna knjiga, ampak je pa za oceno 5!
Vem, da je bilo vse tako žalostno, a je tudi to del življenja in se take reči dogajajo.
Obvestila
DODATNE UGODNOSTI ZA NAROČNIKE
Naročniki revije Pil, pozor!
Na Pilovi spletni strani imate naročniki revije posebne ugodnosti. V klepetalnici lahko z drugimi naročniki klepetate v ločeni sobi klepetalnice, ustvarjate teste v Galaksiji testov ter na vseh forumih objavljate fotografije in risbe.
Vse, kar potrebujete za aktivacijo ugodnosti, je naročniška številka.
Naročniško številko dobiš na e-poštni naslov, ki si ga vpisal/a na naročilnico. Dostop do dodatnih vsebin za naročnike lahko aktiviraš tudi tako, da vpišeš ime in priimek plačnika naročnine (to je najverjetneje eden od staršev oz. skrbnikov). Če številke nikakor ne najdeš, piši na revije@mladinska-knjiga.si in ti bomo pomagali.
Kam vneseš naročniško številko? Klikni desno zgoraj na svoj vzdevek in izberi “Dostop za naročnike” ali pojdi direktno na povezavo https://www.pil.si/mojprofil/aktivacija.
Na svidenje, Lara
