Vlak Orient ekspres

Dragi pilovci, imate radi vlake? Njihova zgodovina je zanimiva. Verjetno najbolj znana pisateljica kriminalnih romanov Agatha Christie je v znameniti knjigi Umor na Orient ekspresu, ki jo je napisala leta 1934 v nekem hotelu v Istanbulu, vlak s tem imenom ovenčala s svetovno slavo, čeprav tega pravzaprav ni potreboval. Že sam po sebi je bil dovolj slaven. Štirideset let pozneje so točno ob obletnici nastanka knjige posneli zelo uspešen film z Albertom Finneyem v vlogi zvitega in pametnega belgijskega detektiva Hercula Poirota. Njegova novejša različica (remake) iz leta 2017 je lažje dostopna, žal pa ne dosega kvalitete originala.

Umor v Orient ekspresu

Kaj pravi zgodba? Detektiv Hercule Poirot, glavni junak cele vrste detektivk Agathe Christie, se mora nujno vrniti iz Istanbula v London. Vkrca se na vlak, ki vozi čez celotno Evropo. Vlakovna kompozicija obtiči v snežnih zametih na poti čez Hrvaško blizu mesta Vinkovci. Zgodi se umor in Poirot med potniki na vlaku išče morilca. Za knjige Agathe Christie je značilno, da na zadnjih straneh detektiv razloži, kako je z logičnim sklepanjem razkrinkal morilca. Tako je tudi tokrat. Lahko vam povem, da je razplet resnično nepričakovan in ponuja bralcu knjige ali gledalcu filma velikansko presenečenje. Več vam ne smem izdati. Če ugotovite morilca pred končno Poirotovo razlago, ste si prislužili največjo škatlo čokoladnih piškotov. Poskusite, ne boste razočarani nad zgodbo (pa nad piškoti tudi ne).

Vlak London–Istanbul    

Omenjena knjiga in film imata dva enakovredna glavna junaka. Prvi je seveda detektiv Poirot, drugi pa je vlak, v katerem se dogaja celotna zgodba. To ni običajen vlak. Je Orient ekspres, verjetno najslavnejši vlak, ki je kadarkoli vozil po Evropi. Rekli so mu vlak kraljev in vohunov. Vse dogajanje v zvezi z njim zlahka strnemo v tri besede: razkošje, pustolovščine in romantika. Vlak je delo Georgesa Nagelmackersa, sina belgijskega bankirja, ki mu je uspelo v Evropo prinesti razkošje ameriških vlakov. Povezoval je velemesti na dveh različnih koncih Evrope: London in Istanbul. Na začetku je to potovanje trajalo štirinajst dni. Potek poti preko starega kontinenta, kot tudi rečemo Evropi, se je iz obdobja v obdobje razlikoval, kar si lahko ogledate na našem zemljevidu. Orient ekspres nikoli ni bil en sam vlak, vendar so vse njegove različice nosile slavno ime. Prvotna pot z začetkov v letu 1883 je potekala iz Pariza preko Münchna, Dunaja, Budimpešte in Bukarešte v Istanbul, mesto, ki so ga tudi v novejšem času ljudje radi imenovali Konstantinopel ali po naše Carigrad.

Najznamenitejša je različica poti, ki je potekala iz Pariza, nato skozi predor Simplon v Alpah preko Milana, Benetk, Beograda in Sofije do Istanbula. Tukaj je vozil vlak z imenom Simplon Orient ekspres. Ste uganili, kje je ta slavni vlak imel eno do postaj med Benetkami in Beogradom? Prav imate, ustavljal je v Ljubljani.