Kako mi je norost razložila svet

Trinajstletna Lucie nujno potrebuje denar, saj hoče od doma. Kmalu se stvari precej zapletejo, in Lucie mora sprejeti nekaj pogumnih odločitev, zaradi katerih najde svoje mesto pod soncem.

Lucie hoče od doma, saj ima dovolj maminega novega fanta in sošolk, ki se spravljajo nanjo, želi si k mamini bivši partnerki v Berlin. Tako spozna čudnega gospoda Klingeja, ki potrebuje pomoč pri pisanju skrivne kuharske knjige. Lucie takoj poprime za delo, čeprav se izkaže, da je gospod res … no, čuden. Potem pa se stvari precej zapletejo in Lucie mora sprejeti nekaj pogumnih odločitev, zaradi katerih najde svoje mesto pod soncem.

Tudi tipu, ki je prvi izjavil, da Zemlja ni plošča, temveč krogla, nihče ni verjel. Najbrž so ljudje mislili, da ga je obsedel hudič – ali kar so pač takrat mislili. To ni bilo posebej lepo življenje. Morda bodo Klingeju čez dvajset let postavili spomenik ali po njem poimenovali ulico, in vsi bodo rekli: »O, kako pameten mož. Mnogo pametnejši od nas in daleč pred svojim časom.« A še vedno je imel zanič življenje, imeli so ga za norega in so brili norce iz njega. Jaz držim z njim, naj bo nor ali ne. (Odlomek iz knjige)