»Ob dotiku so se jim kosti spreminjale v pepel …«

Dragi pilovci, opazili ste, da se v naši rubriki včasih radi pohecamo, toda zgodovina je načeloma resna stvar in tokrat je pred nami zelo tragična zgodba iz ZDA. Gre za pripoved o ženskah, ki so pred sto leti dobile odlično plačano službo v veliki tovarni. Nič posebnega, boste rekli, toda to je bila za tiste čase sanjska služba. Plača je bila fantastična – približno trikrat večja od povprečne plače, ki so jo takrat prejemale ženske. Vedeti moramo, da so bili to časi, ko so bile ženske plačane veliko manj kakor moški. Tudi za enako delo. In poleg vsega – delo, ki so ga opravljale, je bilo lahko. Udobno so sedele za mizo in barvale številčnice in kazalce na ročnih urah. Vse je bilo videti popolno, njihovo zadovoljstvo je bilo razumljivo. Toda …

United States Radium Company (USRC)

Če boste pozorno prebrali ime tovarne, zapisano v podnaslovu, boste zelo verjetno postali pozorni na eno besedo. Ta beseda je RADIJ. Barva, s katero so dekleta barvala ure, je namreč vsebovala kemijski element radij. Ure, prebarvane z omenjeno barvo, so čez dan vpijale svetlobo, zato so se njihove številčnice ponoči svetile.

Mladim dekletom, ki so večinoma delale v tovarni, so zagotovili, da je barva popolnoma varna za uporabo. Zato niso uvedli nikakršnih varnostnih ukrepov. Vem, da boste težko verjeli – dekletom so celo svetovali, naj s svojo slino tako oblikujejo ščetko ali čopič, da bo nanašanje bolj natančno. Resnično  – svetovali so jim, naj čopič z barvo preprosto obliznejo.

Radij

Slavna poljska znanstvenica Marie Curie je nov kemijski element radij prvič zaznala leta 1898, določila ga je leta 1910, barva, o kateri govorimo, pa je bila leta 1917, torej v času prve svetovne vojne, povsem nov izum. Znanstvenica je takoj vedela, da je njeno odkritje nevarno.

Splošno mišljenje javnosti pa je bilo, da je radij nevaren samo, če se z njim dela v velikih količinah. Tradicija in ljudska modrost, ki sta veljali v tistem času, sta govorili, da manjša količina radija celo pozitivno deluje na zdravje prebivalstva. Tisoče in tisoče ljudi je pilo vodo z dodatkom radija, uporabljali so paste za zobe in kozmetiko z radijem, ki je človeški koži dajal zanimiv sijaj.

Zdaj pa malo kemije. Kot danes vemo, ima ta svetleči element tudi svojo temno plat. Vsak vzorec radija seva tako imenovane alfa žarke v različnih smereh ves čas svojega obstoja. Alfa sevanje je ob majhnem doziranju res nenevarno. Veliko naravnih izvorov tega sevanja lahko najdemo v vsaki kuhinji ali kopalnici. Obstaja tudi v naravi. Toda njegova radioaktivnost deluje uničujoče – v človeškem telesu.

»Radijeva dekleta«

Moški, ki so delali za USRC, so nosili zaščitne predpasnike, kljub temu da je tovarna vse do leta 1924 s številnimi študijami dokazovala, da element ni nevaren. Drugače kot pri moških dekletom niso omogočili pri delu nikakršne zaščite, saj naj bi delale z manjšimi količinami radija. Tako je radioaktivna barva po koncu delovnega dne, logično, ostajala na koži in na obleki deklet.  Njihova obleka je sijala, koža se jim je bleščala, dekletom se je to zdelo zabavno in lepo. Mnoge med njimi so si z radijem lakirale nohte in si ga posipavale po laseh. Prijelo se jih je celo ljubkovalno ime – »radijeva dekleta.« Na vrhuncu uspeha tovarne je v njej delalo več kot 300 deklet. Vse so bile zadovoljne, toda posledice brezobzirnega odnosa lastnikov tovarne do delavk so bile strahovite.