Škrlatna ara – dragulj tropske Amerike

Tik pred izbruhom pandemije kovida-19 smo z ekipo RTV Slovenija v tropskih deževnih gozdovih Kostarike snemali dokumentarni film o neverjetni biološki raznovrstnosti te male srednjeameriške države. Snemalec, ki so ga vzpodbudila pripovedovanja o mojih najljubših živalih – arah, si je v scenariju zamislil, da bi film končal z jato škrlatnih ar, ki odleti z drevesa. Lahko mi verjamete, da je to lažje reči kot v resnici narediti, saj škrlatne are niso dresirane domače živali, ampak kraljice tropskega neba. Imel pa je neverjetno srečo. Tik preden je začel pospravljati svojo snemalno opremo, so se škrlatne are spustile na obalna drevesa in v naslednjih minutah pozirale za prizor, ki si ga lahko ogledate na spletu: Kostarika (rtvslo.si) in Vrnitev v pragozd, 2/2 (rtvslo.si)

Velika družina papig

Are so papige novega sveta, vendar pa je družina razširjena v vseh tropskih območjih na Zemlji. Zelo veliko vrst papig je avstralskih. Med avstralskimi papigami so priljubljeni hišni ljubljenčki – skobčevke.

Papige druži kar nekaj skupnih značilnosti. Vse imajo močan in ukrivljen kljun ter na vsaki nogi po dva prsta obrnjena naprej in po dva nazaj. Noge so prilagojene za plezanje in oprijemanje. Večinoma se hranijo s cvetovi, plodovi in semeni rastlin, včasih pa si jedilnik popestrijo tudi z žuželkami.

Škrlatne are so izjemno prilagojene življenju v tropskem gozdu

Telo škrlatne are je veliko približno 30 centimetrov in tehta kakšen kilogram. Ta papiga ima bel obraz ter rumeno, rdeče, zeleno in modro perje.

Z velikim in močnim kljunom zlahka razbija oreške in semena. Pri hranjenju ji pomaga tudi luskast jezik, ki ga kost v notranjosti spreminja v učinkovit jedilni pribor. Z oprijemalnimi prsti zgrabi in drži predmete, da si jih lahko natančno ogleda.

Vse za dobro družbo

Škrlatne are so tako kot vse papige zelo inteligentne, radovedne in izjemno družabne. Zbirajo se v jate, ki štejejo od deset do trideset osebkov. Njihovi glasni klici in vriski odmevajo po gozdu. Z njimi se sporazumevajo v jati, označujejo ozemlje in se po glasovih tudi prepoznavajo. So dobre posnemovalke glasov, kot hišne ljubljenke dobro posnemajo tudi človeški govor.

Jata ponoči spi na drevesih, zjutraj pa po hrano lahko odleti zelo daleč.