Juš Milčinski - Žene me radovednost

Oddaja Male sive celice že dolgo, natančno trideset let, »kravžlja« naše možgane! Dolgo jo je vodil Pavle Ravnohrib, zdaj pa so glavni Rok Škrlep, Juš Milčinski in njuna desna roka Jasna Merklin. Juš ima veliko talentov, med drugim je izvrsten improvizator. Pri vodenju Malih sivih celic se počuti odlično, zato ker je radoveden in zato ker vedno znova spoznava nove in nove bistre glavice. V jubilejni sezoni glede na predtekmovanja pričakuje še bolj zanimive dvoboje med brihtnimi glavami z vseh koncev Slovenije ...

Kako se pripraviš na oddajo?
Ko so vprašanja za oddajo pripravljena, z uredništvom pomožgančkamo, kako bi lahko vsako oddajo še malo začinili. Tako nastanejo zanimivi začetki za oddajo, ki so običajno vezani na datum, ko se oddaja predvaja, in na teme, ki se pojavijo v kvizu. Tako sem za uvod že bil v vesolju, navijači so po vsem studiu brcali nogometne žoge, gostili smo celo sliko Mone Lize. Sicer pa pred oddajo večkrat preberem besedilo, tik pred oddajo pa si malo ogrejem glas in seveda pokramljam s tekmovalci. 

In kako pripraviš/pripravite nastopajoče?
Tekmovalci se že v šoli pripravijo z mentorico oziroma mentorjem – se preizkusijo z doma narejenim labirintom, si pogledajo pretekle oddaje in se učijo drug od drugega. Tik pred oddajo pa imamo s tekmovalci v kvizu krajše možgansko ogrevanje. Naredimo kakšno igro asociacij, pogosto se pozabavamo z njihovimi imeni (to je sicer bolj vaja zame, da si lažje zapomnim), predvsem pa se nasprotniki spoznajo med sabo. To se mi zdi zelo pomembno, saj vidijo, da so si zelo podobni, in potem tudi navijajo drug za drugega, čeprav sedijo za nasprotnimi pulti.

V kakšno pomoč so ti pri vodenju tovrstne oddaje veščine improviziranja?
Improvizacija zagotovo pride prav – predvsem v pogovoru s tekmovalci in pri njihovih reakcijah. Na te se ne morem pripraviti vnaprej, ker ne vem, kakšne bodo, zato so »hitri klikerji« kar nujni.

Praviš, da so ti otroci zelo ljuba publika. Kako se poistovetiš, zbližaš z vedno novo ekipo tekmovalcev?
Pri tem me v prvi vrsti žene radovednost. Tekmovalci se ukvarjajo s tisoč različnimi stvarmi – z glasbo, športom, robotiko, živalmi, berejo knjige ... in to so vse teme, ki zanimajo tudi mene. In me pogosto o njih marsikaj naučijo, zato se ni težko zaplesti v pogovor z njimi.

Lahko občutiš njihove stiske, veselje?
Absolutno. Predvsem rad poskrbim, da ekipa, ki je izgubila, dobi od svojih navijačev še večji aplavz kot zmagovalci. To je sicer težko – cela tribuna diha s svojo ekipo in seveda je zmaga slajša kot poraz. A vedno, ko kamere ugasnejo, pridejo navijači podpret svoje tekmovalce, jih pohvalijo, se z njimi pošalijo in fotografirajo, ne glede na to, na kateri strani rezultata so bili. 

Kdo je bolj zagret: »lončkarji« ali tekmovalci v studiu?
Stopnja zagretosti je pri obeh skupinah zelo visoka, imajo pa tekmovalci v lončkih običajno malo več treme. Pogosto so mlajši od nastopajočih v kvizu, njihov nastop pa je tudi precej krajši – v približno 40 sekundah je vsega konec. Verjetno bi opazili podobno razliko v stopnji adrenalina, če bi primerjali sprinterje in maratonce. :)

Ali se z Rokom, ki prav tako vodi kviz, kdaj pogovarjata o vodenju oddaje, si izmenjata izkušnje?
Seveda, z Rokom sva dobra prijatelja in pogosto sodelavca tudi zunaj oddaje, tako da se večkrat srečava in običajno je glavna tema naš kviz. Večkrat si vtise izmenjava tudi, ko se srečava v garderobi ali pa v maski. Tisti, ki je posnel dopoldansko oddajo, pove drugemu, ki snema popoldansko, kako je bilo, kdo je zmagal, kakšni so tekmovalci. Se mi zdi, da podobni klepeti potekajo v kakšnih zbornicah. :) Je pa najbolj luštno, ko oddajo snemamo vsi trije skupaj – jaz, Rok in Jasna. Takrat se najbolj zabavamo, pa tudi od njiju se takrat z opazovanjem njunega vodenja največ naučim.

Kdo je vodil kviz, ko si ga spremljal kot osnovnošolec?
Male sive celice spremljam že od samega začetka – torej 30 let. Takrat je kviz vodil igralec Pavle Ravnohrib. Sem pa spremljal oddajo z veseljem tudi, ko jo je vodil Nik Škrlec, čeprav sem bil že zdavnaj med zaposleno populacijo. :)

Kako ti je šlo tedaj reševanje, kako se ga spominjaš?
Doma je vedno lažje reševati TV-kviz, tako da sem imel občutek, da vem vse. Kar pa seveda ni res – mislim pa, da bi mi šlo kar v redu.