Pamet v glavo, telefon pa (kdaj) iz roke

Leta 1994, ko o dinozavrskem Facebooku še ni bilo sledu, še manj pa o Snapchatu in TikToku, je luč sveta ugledal prvi pametni telefon. Ime mu je bilo Simon in prvič je v isti napravi združeval telefon in računalnik. Prava revolucija pametnih telefonov pa se je razmahnila po letu 2007 s prvim iPhonom. In rodil se je svet, v katerem živimo danes. Uf, sori, lahko malo počakaš? Takoj boš bral/a naprej. Zapiskal je moj telefon, mogoče je kaj pomembnega. Težko nadaljujem pisanje, če ne preverim.

Izpoved neke mame s telefonom

Okej, tole s preverjanjem telefona je bila seveda finta. Precej krindž finta, bi rekla hči. A rada bi, da se takoj na začetku razumemo. Ne tebi, draga Bad Bish, ki si nam pisala, ne drugim pilovkam in pilovcem ne želim soliti pameti in pridigati o grozni mladini, ki ima telefon s kirurško nitjo prišit k roki ali nosu. Tudi sama ga uporabljam več, kot bi želela. Tudi jaz debelo pogledam, ko ugotovim, da sem po videih notranje opreme, slastnih receptov, zanimivih stajlingov … skrolala dvakrat dlje, kot sem nameravala. In si vmes ogledala celo, kako se ostriže psa, čeprav ga nimam.

Po drugi strani pa sem tudi mama, ki vsakič, ko vstopi v hčerkino sobo in jo zagleda s telefonom v roki, doživi manjši napad tesnobe. Ne zato, ker zaradi telefona še vedno ni pospravila sobe, to je še najmanj. Ne zato, ker se na jutrišnjem testu morda ne bo spomnila razlike med nedoločnikom in namenilnikom. Meh.

Prekletstvo z veliko blagoslovi

Seveda so nam pametni telefoni nepredstavljivo olajšali življenje. Lažje smo povezani, tudi ko smo daleč narazen ali celo na drugem koncu sveta. Informacije lahko pridobimo v hipu in znanje nosimo v žepu – če svoj pametni telefon pametno uporabljamo, je lahko odlična učilnica. Pomagajo nam pri ustvarjalnosti, zabavi, razvedrilu, gibanju, sprostitvi.

Preprosta formula, ki te ugrabi

Zavedati pa se moramo, da je večina vsebin, ki jih spremljamo po telefonu, ustvarjena v skladu z zelo preprosto formulo oziroma psihološkim trikom.

V hipu pritegnejo pozornost.

So tako zanimive, da se jim težko upremo in hitro izgubimo občutek za čas.

Ob njih se počutimo DOBRO, celo tako dobro, da težko nehamo, ali pa vsaj komaj čakamo, da se bomo k njim čim prej vrnili.

Postane nas strah, da bomo kaj pomembnega zamudili.

Ko pravijo, da nam telefoni ugrabijo možgane, to v resnici ni le prispodoba. Vsi ti impulzi v naših možganih sprožijo možganski sistem za nagrade. Izločati se začne dopamin, kemijska spojina, povezana z užitkom in motivacijo (Nekako: To je res fino, jaz bi še.)

Vsak zanimiv video, sporočilo, obvestilo, všeček, dosežek v igrici je dopaminska injekcija (da, kot droga). In ker se vsak rad počuti dobro, se hitro ujamemo v zanko vzemi telefon – u, nagrada – u, želim še eno dopaminsko injekcijo in nagrado – vzemi telefon in tako do neskončnosti. Še bolj zapleteno postane, ker so te nagrade pogosto nepredvidljive in povezane z napetim pričakovanjem (Bo všečkal ali ne bo? Se bo oglasila na snapu ali ne? Bom dosegel nov level?), zato se jim je še težje upreti.

Nezreli možgani, manjša moč volje

V dopaminsko zanko se ujamemo vsi, tudi odrasli. Le da je stvar pri otrocih in mladostnikih še malce bolj zapletena. Šele nekje sredi dvajsetih dozori del možganov, ki mu pravimo frontalna skorja in je odgovoren za nadzorovanje lastnega vedenja in moč volje. Zato mogoče starši v primerjavi z otroki in najstniki vendarle nekoliko lažje presodijo, kdaj je telefona dovolj, in vam ga »pomagajo« odložiti. Če ste seveda to pripravljeni razumeti kot pomoč, podporo in odgovorno skrb, ne pa kot nadzor in kazen.

Poskusni zajčki velikega eksperimenta

Najbrž ni dvoma, da so podjetja, ki ponujajo pametne telefone in vsebine zanje, dobro vedela, kakšnega duha bodo spustile iz steklenice. Ne pozabite, Steve Jobs in mnogi drugi tehnovelikani so lastne otroke držali oziroma držijo daleč stran od telefonov in tablic. Kot kaže, smo pametne telefone dobili v množično uporabo, preden se je vedelo, kako zares vplivajo na možgane. Zdaj je teh raziskav vse več in rezultati niso najbolj spodbudni.

Kako ti lahko čezmerna raba telefona škoduje?

1. Zasvojenost (zdaj že veš: dopaminska zanka). Strokovno temu pravimo nekemična zasvojenost, in kot kažejo rezultati slovenske raziskave iz leta 2022, vsak osmi slovenski mladostnik ustreza kriterijem problematične uporabe družbenih omrežij, vsak deveti pa je zasvojen z videoigrami.
2. Slabše duševno zdravje (več stresa, tesnobe in depresije, nizka samopodoba in samozavest). Razlog sta nezdravo primerjanje z drugimi ter opuščanje dejavnosti, ki krepijo duševno zdravje (gibanje, druženje v živo).
3. Motnje spanja in nespečnost. Četudi ti obvestila ne bliskajo ravno vso noč, modra svetloba vseeno moti hormon melatonin, ki uravnava spanec. Ne le, da težje zaspiš, tudi spanec je plitkejši.
4. Slabša koncentracija in pozornost, motnje spomina ter zmanjšana zmožnost učenja, kritičnega razmišljanja in poglobljenega razumevanja. Ko se človek navadi na bliskovito menjavanje podob in glasov, vse težje spremlja golo učiteljevo razlago ali prastaro PowerPointovo predstavitev, ni res?
5. Okrnjen razvoj komunikacijskih spretnosti – če je večina stikov virtualnih in prek zaslonov, se vse težje znajdemo v zahtevnejši komunikaciji iz oči v oči. To lahko privede do še večje osamitve in še pogostejšega umika za zaslon ter do osamljenosti in celo izoliranosti.
6. Vpliv na telesno zdravje – težave z očmi, glavoboli, hrbtenico zaradi dolgotrajnega vztrajanja v prisilni drži (če sploh ne omenjamo pomanjkanja gibanja, ki se mu ogneš, če raje izbereš brskanje po telefonu).

Seznam je v resnici še precej daljši. Ne! Ne dovolim zdaj brskanja za dodatnimi informacijami na telefonu, prav? Zdaj bereš Pil.😉

Pravila postavite v družini

Torej, draga Bad Bish, slišati si odgovorno bitje in srečo imaš, da so tvoji starši dovolj skrbni in razgledani, da se zavedajo pasti pretirane uporabe telefona. Seveda pa je prav, da jim tudi ti poveš svoje mnenje. To je imenitna tema za fino družinsko debato, na kateri poskušajte jasno določiti rabo telefonov vseh članov družine. Tudi mlajših sester in bratov in prav zanesljivo tudi staršev. Šele ko imamo jasna pravila za vse, se jih lahko držimo. In še nekaj – niti deset ali tisoč čustvenčkov objema 🤗 ne more nadomestiti tistega pravega objema v živo. Naj je še tako kratek. Ker tisti diši in dobesedno pogreje.