O poljubljanju

Poljubljanje, pravijo strokovnjaki, je precej koristna dejavnost. Pri njem naj bi se aktiviralo okoli 30 obraznih mišic, torej je to prava obrazna aerobika. Sproščajo se hormoni, ki so povezani z občutenjem sreče, užitka, povezovanja in zmanjševanjem stresa. In ne nazadnje, pri poljubljanju si izmenjujemo najrazličnejše bakterije in s tem krepimo imunski sistem.

Ampak, iskreno, med poljubljanjem skoraj nihče ne razmišlja o teh rečeh. Kar predstavljajte si romantični film, v katerem bi princ na belem konju rekel: »Zdaj pa potelovadiva z žvekalno mišico« ali bi princesa dahnila: »Nekam prehlajena sem, bom vzela en poljub.« V resnici se poljubljamo predvsem zato, ker je to prijetno. In ker s tem izražamo, da nam je nekdo všeč in si želimo njegove bližine.

S kom

Prvi pogoj za dober poljub je torej občutek privlačnosti in naklonjenosti. Lahko se sicer poljubljamo s kom, ki se je naključno znašel v naši bližini in se strinjal, da si bo z nami delil nekaj streptokokov in serotonina, ampak pravi, čarobni poljub, ob katerem začutiš metuljčke v trebuhu, se lahko zgodi samo med dvema, ki sta vsaj malo zaljubljena (drug v drugega, se razume).

Običajno živčnost izgine kmalu zatem, ko se ustnice staknejo (ker v igro vstopijo hormoni sreče in povezovanja), in preplavi nas prijetna toplina. Če smo si poljuba želeli in smo nanj pripravljeni, je potem samo še fino. Drobni spodrsljaji, če se že zgodijo, pa padejo v hormonsko morje in utonejo v pozabo.

Kako

Strah pred prvim poljubom je povezan tudi s skrbjo, da ne bomo vedeli, kaj sploh početi. Kam naj damo roke? Kako močno se moramo pritisniti ob ustnice? A lahko vmes dihamo? In kaj natančno naj počnemo z jezikom? Če si to skušamo plastično predstavljati, se vsa stvar lahko zdi kar malce grozljiva. Kdor je vsaj malo nagnjen k paničarjenju, namreč v tem prej vidi napad slinaste hobotnice kot kaj prijetnega, recimo lizanje sladoleda.

Roke potem kot po čudežu same od sebe vedo, kam naj se namestijo (skušajmo pa jim preprečiti, da bi že prvič divje grabile vsepovprek); pritisk na ustnice je ravno pravšnji in dihanje gre avtomatično (ja, skozi nos, če le nismo totalno prehlajeni). In jezik? Ne vem, ali obstaja kakšen univerzalen scenarij ali matematična formula, kdaj mora vstopiti v igro, ampak mislim, da se tudi to zgodi kar samodejno. In ne skrbite, zmeraj ve, kaj mora početi – kot kadar ima pred sabo sladoled.

Kdaj

Kot ste najbrž že ugotovili, je s poljubljanjem povezanih le malo pravil. Zato tudi starosti, pri kateri se je dovoljeno ali priporočljivo začeti poljubljati, ne boste našli v nobenem pravilniku. Prve cmokce včasih dobimo že v vrtcu. Tisti pravi poljubi, za katere je treba zbrati nekaj več poguma, pa se običajno zgodijo v puberteti: pri nekaterih na začetku najstniških let, pri drugih pa šele pri koncu ali še pozneje.

Nima smisla hiteti in potem vse življenje govoriti, da je bil prvi poljub ena čista beda. A tudi če se to zgodi, ni panike – vaja dela mojstra in drugič (ali tretjič ali četrtič) bo zagotovo bolje. Še zlasti je to precej verjetno, če se bomo drugič in tretjič in četrtič poljubljali z istim človekom. Bolj ko smo sproščeni, lepše je.