Spomin na Titanik

Katastrofo ladje Titanik imenujejo tudi »A Night to Remember« (noč, ki si jo bomo zapomnili). Ljubitelji te zgodbe ste si verjetno ogledali film z Leonardom di Caprijem in Kate Winslet v glavnih vlogah. Morda ste prebrali odlično knjigo, ki pripoveduje o snemanju filma. Za vse oboževalce Titanika je to branje obvezno! Seveda pa filmi in knjige niso edini spomin. Po svetu obstaja več spominskih krajev, ki so povezani z zgodbo.   

Kaj se je zgodilo ponoči 14. aprila 1912?

Zgodovinska dejstva so bolj ali manj znana. Takrat največja ladja na svetu je odplula na prvo vožnjo čez Atlantski ocean v New York, kamor ni nikoli prispela. Trčila je v ledeno goro in se v dveh urah in štiridesetih minutah potopila. Ladja je veljala za nepotopljivo, zato je bilo zaradi lepšega videza na njej veliko premalo rešilnih čolnov. Kljub opozorilu zaradi ledenih gora, je Titanik vozil prehitro. Ladijska družba White Star Line je želela osvojiti »modri trak«, trofejo, ki jo dobi ladja, ki najhitreje prepluje Atlantik. To je bila zelo draga igra na srečo. Umrlo je skoraj 1500 ljudi, predvsem zaradi podhladitve v ledenem morju. 

Najpomembnejše vprašanje – ali bi ladja kljub trčenju lahko preživela – pa ostaja odprto. Ko so opazovalci na jamboru opazili ledeno goro, je ladja zmanjšala hitrost, prestavila v »vzvratno« in zavila v levo, da bi se izognila gmoti ledu pred seboj. Mnogi strokovnjaki pravijo, da bi bilo direktno trčenje v ledeno goro boljša odločitev, kot je bil manever zavijanja, ki ga ladja opravlja precej počasneje kot avto. Kakorkoli – odločiti se je bilo treba v trenutku. Vemo – za celoten manever je zmanjkalo časa in trdi led je desni bok ladje prerezal kot maslo. Mnogi strokovnjaki trdijo, da bi trčenje v ledeno goro ladjo sicer poškodovalo, toda zaradi vodotesnih vrat med posameznimi deli se voda ne bi razlila po njej. Nikoli ne bomo vedeli, ali imajo prav. Lahko pa verjamemo, da bi Titanik na površini ostal dlje in ladja Carpathia, oddaljena štiri ure plovbe, ki je hitela na pomoč, bi verjetno prispela pravočasno. 

»Izkušnja Titanika« v Belfastu

Na svetu obstaja več muzejev, posvečenih Titaniku. Muzej v Belfastu na Severnem Irskem je edini med njimi, ki ponuja tako imenovano »izkušnjo Titanika« – odkrivanje znamenitosti, zvokov, vonjav in zgodb ladje, pa tudi ljudi in mesta, kjer so jo zgradili. Sledimo lahko tematski poti skozi Belfast in njegovo ladjedelnico ter zvemo vse o gradnji in izplutju, ki se je skoraj ponesrečilo, ker se je Titanik le za las izognil trčenju z manjšo ladjo. Incident bi bil nepomemben, usoda Titanika pa zanesljivo drugačna. Pot nas vodi od opremljanja ladje in njene prve plovbe do razkošnega življenja potnikov prvega razreda in žalostne usode drugih, ki so se večinoma odpravili na pot, da bi v Ameriki našli boljše življenje. Potnike tretjega razreda so ob nesreči preprosto zaklenili v podpalubje, da so se lahko bogataši iz prvega razreda vkrcali na rešilne čolne. Tako se je zgodilo, da je čoln, v katerem je bilo prostora za štirideset ljudi, izplul s trinajstimi (13!) osebami na krovu.