Zrcalce, zrcalce … ne laži in ne pretiravaj!

Pred časom sem prebrala, da je orodje (ali celo orožje), ki najstnikom in zlasti najstnicam povzroči največ bolečin in naredi največjo in najbolj uničujočo škodo … Uganeš, kaj? Namig: nekaj, kar najdeš v vsaki kopalnici. Nekaj, kar je imelo pomembno vlogo v pravljici o Sneguljčici. Jp, zrcalce. Ogledalo. Špegl. Špegu.

Hecno, ne? Ampak tudi logično. Marsikaj, kar si mladi ljudje izrečejo pred ogledalom, bi še sovražniku težko rekli, kaj šele prijatelju. Grdavša (celo tako se je poimenovala) nam je pisala, da v ogledalu vidi … grdavšo, kaj pa drugega. Pa še zdaleč ni edina. Prav neverjetno, ampak iz zrcal očitno gledajo same bajse in debeluhi, suhci in trlice, mozoljavci in skuštranke, grdobci in spake.

V stisko nas spravljajo ideali, ki so nedosegljivi

Da ne bo pomote – in prav je, da to razčistimo takoj na začetku. Ne bom vas prepričevala, da smo v resnici vsi lepi kot pušeljc in da itak šteje le dobro srce. Ker to ni res oziroma vsaj ne čisto res.

Zakaj lažni? Ker jih ne dosega skoraj nihče. Še enkrat? Skoraj nihče. In ker je tisto, kar občudujemo kot popolno in idealno, v resnici dobro zmejkapirano, umetno popravljeno, spretno fotografirano in fotošopirano ter tisočkrat filtrirano.

Najboljše tarče ste najstniki

Lepotni ideali, ki nas napadajo iz medijev in z družbenih omrežij ter nas silijo, da se nenehno primerjamo z drugimi in na podlagi tega določamo lastno vrednost, tudi odraslim ne prizanesejo. Najtežje pa je gotovo najstnikom.

V obdobju odraščanja se primerjanju z drugimi težko izognete, saj tudi na ta način odkrivate, kdo ste in kaj bi radi bili. Potrebujete sprejemanje in potrditev vrstnikov, ki niso vedno prijazni – in ravno videz je tisto, kar je najlažje »komentirati«. Z vseh koncev vas obstreljujejo podobe vitkih in ravno prav oblinastih lepotic s sijočo kožo in dolgimi zdravimi lasmi ter visokih mišičastih lepotcev s popolnim nasmeškom.