Iz ordinacije

Draga Kaj naj nardim!

Nič nisi napisala, kako pogosto in kdaj se ti napadi joka in globljega dihanja pojavljajo – zgolj če te  kdo razjezi ali če te kaj hudo užalosti ali se zgodijo tudi kar sami od sebe brez nekega jasnega sprožilnega dejavnika? V prvem primeru gre lahko samo za pretirano psihično doživljanje oz. psihično preobčutljivost, v drugem primeru pa gre verjetno za neko globlje ležeče  psihično dogajanje – podoživljanje travmatskih dogodkov iz preteklosti, anksioznost ali depresijo.

Anksioznost se lahko kaže kot konstantna napetost, tesnobnost, zaskrbljenost oz. »živčnost« ali pa (zgolj) v obliki paničnih napadov. Za akutne panične napade je najbolj značilno tiščanje v prsih, hitro (in običajno plitvo) dihanje, omotica, mravljinci po telesu; večkrat ljudje tudi navajajo občutek, »da bodo kar umrli«. Nekateri ob tem čutijo tudi psihične simptome (hudo tesnobo, napetost, stisko), spet drugi navajajo zgolj telesne težave (ki so lahko podobne kot pri srčnem infarktu, s čimer ljudje panične napade pogosto zamenjujejo).  Lahko se panični napadi kažejo tudi kot napadi nekontroliranega, »histeričnega« joka.  Ti napadi so neka oblika sproščanja nakopičene napetosti oz. tesnobe in večinoma ljudem po napadu (vsaj delno in za kratek čas ) odleže.

Napadi nekontroliranega joka so lahko tudi simptom depresije, za katero so značilni (dlje trajajoči) občutek žalosti, nemoči, brezupa, pesimizem, pomanjkanje volje, motivacije in energije, upočasnjenost, slab ali povečan apetit, motnje spanja,  občutki krivde, slaba samopodoba itd.

Vsekakor ti za začetek  toplo priporočam pogovor vsaj s šolskim psihologom/psihologinjo ali s svojim zdravnikom. Ti te bodo znali ustrezno usmeriti naprej.

Tako anksioznost kot depresijo (in tudi druge psihične motnje – npr. bipolarno motnjo, za katero je značilno, da se obdobja depresije izmenjujejo z obdobji močno povečane energije, hiperproduktivnostjo, občutkom, da zmoreš vse) lahko namreč zelo dobro zdravimo, če ju pravočasno prepoznamo. Za zdravljenje uporabljamo pogovor, psihoterapijo, najboljše za to so vedenjsko-kognitivne tehnike, in tudi zdravila (kadar so ta res potrebna).  Nezdravljene psihične motnje oz. bolezni  pa lahko vodijo v številne zaplete in zelo zmanjšano kvaliteto življenja.

Menstruacija je v prvih mesecih ali letih lahko zelo neredna (to je čisto normalno) in ni prav nobenega pravila, kako bi jo lahko napovedali. Ko bo, pač bo. 

Za zdravljenje aken svetujemo redno umivanje kože s toplo, mlačno vodo, uporabo ustreznih antibakterijskih gelov oz. krem, v hujših primerih pa tudi antibiotike ali retinoide (derivati vitamina A) v obliki krem ali (v zelo hudih primerih) tudi tablet. Recept za te preparate dobiš pri svojem zdravniku ali dermatologu. Nekoliko pomaga tudi dieta – predvsem omejitve sladkorjev in maščob. Akne so največkrat hormonsko pogojene in se do adolescence umirijo, le redko povzročajo težave tudi kasneje.

Kava in limona, zmešani z vročo vodo, žal nimata prav nobenega učinka na izgubo telesne teže, prav tako kot ne pomagajo nobene druge »čudežne » sestavine ali diete, ki jih ponekod tako radi oglašujejo. Najbolj učinkovit ukrep za hujšanje ostaja zmanjšan vnos hrane, številčno več, a količinsko in energetsko zmanjšanih obrokov ter predvsem redna in dovolj intenzivna telesna dejavnost vsaj 3–5-krat tedensko (najbolje pa vsak dan). Ta aktivnost mora biti taka, da se ob njej spotiš in ti konkretno naraste srčni utrip – torej zgolj sprehajanje ali kolesarjenje po ravnem žal ni dovolj. Predvsem pa se moraš zavedati, da je treba življenjski slog (prehrano in telesno aktivnost) spremeniti za vselej, saj kratkotrajna »hujšanja«  večinoma nimajo učinka. Takoj ko se namreč vrnemo na stara pota, se teža začne zelo hitro spet nabirati!