Hej, hoj!
Bom kar začela. Jaz si grizem in lupim ustnice, dokler ne krvavijo. To po navadi delam, kadar sem v stresu, kadar sem kje, kjer je več ljudi in postanem živčna, včasih pa samo iz dolgčasa. Problem je, da ne morem nehati. Ko začnem kožo enkrat lupiti dol, se ne moram ustaviti, dokler ne pridem do krvi. In to se mi zdi takrat tako prijetno. Sliši se grozno čudaško, ampak to me zelo sprosti. Itak nekaj minut po tem začutim tako veliko krivdo, da to delam, sram me je. Ampak seveda, naslednji dan postopek ponovim. Vsak dan mi ustnice grozno krvavijo, a je tako zasvojljivo, da ne morem nehati. Upam, da sem dobro opisala ... Enako delam pri licih (grizem notranjost lic, dokler ne krvavi), vendar ne tako pogosto, ker rabi več časa, da se zaceli. Kako naj neham? Kreme mi pomagajo, da se hitreje zaceli, a ne pomaga pri tem, da bi nehala. Sploh ne vem, če si ti prava oseba, ki mi lahko pomaga, ampak sem se pač spomnila nate in ti pisala. Hvala že vnaprej!!
Živijo!
Grizenje ustnic je ena tistih neprijetnih navad, ki jih ljudje pogosto prakticirajo – tako kot grizenje nohtov, praskanje kože, puljenje ali zvijanje las itd. Ljudje običajno to počnejo, ko so živčni, napeti, in tako početje jim prinaša neko (vsaj hipno) zadovoljstvo. Večina po tem občuti tudi krivdo, saj se zavedajo, da je to početje neproduktivno oz. celo škodljivo (ne samo estetsko, ampak včasih tudi zdravstveno).
Vsem tem navadam oz. početju je torej skupno, da gre za obliko sproščanja notranje napetosti, ki se lahko v nas kopiči (zaradi stresnih dogodkov, anksioznih ali depresivnih motenj, nezadovoljstva, zdolgočasenosti ipd.).
Opustitev teh neprijetnih navad je lahko težavna in dolgotrajna, saj gre velikokrat za podzavestno vedenje. Potrebno je veliko motivacije, vztrajnosti in doslednosti. Zelo pomaga, če nas okolica vztrajno opominja na to vedenje, če se poskušamo izogibati stresnim oz. sprožilnim situacijam in če si poiščemo neko drugo obliko sproščanja napetosti (npr. žvečenje žvečilnih gumijev, stiskanje antistres žogice, dihalne vaje, meditacija, preusmerjanje pozornosti na kaj drugega …).
V hujših primerih pomaga tudi psihoterapija.
AKTUALNO
V Ljubljano prihaja Znanstival
Znanstival bo Ljubljano obarval v čarobne znanstvene barve od 31. maja do ... več
Mali šef Slovenije: še bolj zabaven in še bolj trajnosten
Na POP TV je prišla že šesta izvedba priljubljenega kuharskega tekmovanja Mali šef ... več
PILOVA LESTVICA
GLASUJ ZA NAJ SKLADBO
Pogosta vprašanja
Oglas
KNJIŽNA LESTVICA
NAKLJUČNI VIC
Tokio
Janezek si želi z vlakom v Tokio. Živi v Spodnjem Dupleku, zato gre tam na postajo in na blagajni vpraša: „Ali imate karto za vlak za v Tokio?” Odgovorijo mu, da je nimajo in da naj gre vprašat v Ljubljano. Janezek gre na postajo v Ljubljano, vpraša če imajo karto za vlak v Tokio in ga zavrnejo, ter mu rečejo naj gre v Maribor. Janezku v Mariboru rečejo, da je nimajo in da naj gre na Dunaj. Na Dunaju Janezek končno dobi karto in se odpelje v Tokio. Tam je en teden nato pa želi iti domov. Gre na postajo in reče: „Rad bi karto za vlak za v Duplek.” Na blagajni pa mu Japonec odgovori: „Spodnji ali Zgornji?”
Obstajata dva kraja: Zgornji in Spodnji Duplek. In fora je da Japonci že vse vejo…