Živjooo!
Evo! Tukaj novi del!
Upam, da vam bo všeč!
Lajk&komentar mi veliko pomenita!
--------
Nekaj začutim. Veter? Odprem oči in vidim…da sem sredi oceana? Oh, ne! Ne že spet! Super, še noč je. Poskusila sem se spomniti v katero smer moram jadrati in sem se le spomnila! Kar v desno. Ne mislim, da je leva boljša. Kaj pa, če moram samo naravnost?
Potem sem šla naravnost. Ko je minila dolga noč sem zagledala…čakaj. Sem res zagledala…otok? »Jupi!« zakričim. »Našla sem! Našla sem!« vpijem od veselja. Zdaj moram samo še prideti na otok.
Vsa utrujena padem na peščena tla. »Torej…kaj pa zdaj?« se vprašam. Sem res preplavala cel ocean, samo, da sem prišla to tega otoka? »Zarja!« zaslišim glas v daljavi. »Samara?« po tiho vprašam. »Ne!« zaslišim bolj tišji glas. Sedem na tla.
Tako sem do večera samo sedela na tleh in razmišljala o Samari. »Zarja!« spet zaslišim enak glas. Ponavlja se. Vstanem. »Zdaj pa res.« pogumno rečem.
Iz jadrnice vzamem palico in se odpravim v otoški gozd. Glas se približuje. Samo slediti mu potrebujem. »Samo še malo do vrha.« si oddahnem.
Nekako se splazim na vrh. Zajame mi sapo. »Zarja.« končno slišim Samarine nežne besede a hkrati prestrašene. V očeh začutim solze. »Zakaj…zakaj si odšla?« se ji počasi približujem. »Poglej…razumeti me moraš.« pojasni. »Veš, kako mi je bilo hudo zate? Vse to si naredila meni!« zajokam. »Zar…« že želi izgovoriti besedo ampak jo nekaj povleče za seboj. »SAMARA!« zakričim in stečem po poti po kateri jo je neka oseba povlekla. »Zarjaaa!«. »Ne…« se spotaknem. Zastokam. Pod listi zagledam bleščeč predmet. V roke vzamem ogrlico. Zasolzijo se mi oči. »Orleandsia. Varuh otoka.«. Že spet zaslišim Samarin glas.
Ogrlico si privežem okoli vratu in stečem do otoka. Zagledam ljudi, ki se zbirajo. Na rami začutim roko. »Eva?« se obrnem. »Hej.« pozdravi. Prebijem se skozi gručo in vidim Samaro, ki leži na tleh z odprtimi očmi. S solzami se v sedem zraven Samare. »Samara?« jo pogladim po licu. Začnejo mi kapljati solze. »Prosim te!«. Z rokami si pokrijem oči.
----
Se nadaljuje...
Evo! Tukaj novi del!
Upam, da vam bo všeč!
Lajk&komentar mi veliko pomenita!
--------
Nekaj začutim. Veter? Odprem oči in vidim…da sem sredi oceana? Oh, ne! Ne že spet! Super, še noč je. Poskusila sem se spomniti v katero smer moram jadrati in sem se le spomnila! Kar v desno. Ne mislim, da je leva boljša. Kaj pa, če moram samo naravnost?
Potem sem šla naravnost. Ko je minila dolga noč sem zagledala…čakaj. Sem res zagledala…otok? »Jupi!« zakričim. »Našla sem! Našla sem!« vpijem od veselja. Zdaj moram samo še prideti na otok.
Vsa utrujena padem na peščena tla. »Torej…kaj pa zdaj?« se vprašam. Sem res preplavala cel ocean, samo, da sem prišla to tega otoka? »Zarja!« zaslišim glas v daljavi. »Samara?« po tiho vprašam. »Ne!« zaslišim bolj tišji glas. Sedem na tla.
Tako sem do večera samo sedela na tleh in razmišljala o Samari. »Zarja!« spet zaslišim enak glas. Ponavlja se. Vstanem. »Zdaj pa res.« pogumno rečem.
Iz jadrnice vzamem palico in se odpravim v otoški gozd. Glas se približuje. Samo slediti mu potrebujem. »Samo še malo do vrha.« si oddahnem.
Nekako se splazim na vrh. Zajame mi sapo. »Zarja.« končno slišim Samarine nežne besede a hkrati prestrašene. V očeh začutim solze. »Zakaj…zakaj si odšla?« se ji počasi približujem. »Poglej…razumeti me moraš.« pojasni. »Veš, kako mi je bilo hudo zate? Vse to si naredila meni!« zajokam. »Zar…« že želi izgovoriti besedo ampak jo nekaj povleče za seboj. »SAMARA!« zakričim in stečem po poti po kateri jo je neka oseba povlekla. »Zarjaaa!«. »Ne…« se spotaknem. Zastokam. Pod listi zagledam bleščeč predmet. V roke vzamem ogrlico. Zasolzijo se mi oči. »Orleandsia. Varuh otoka.«. Že spet zaslišim Samarin glas.
Ogrlico si privežem okoli vratu in stečem do otoka. Zagledam ljudi, ki se zbirajo. Na rami začutim roko. »Eva?« se obrnem. »Hej.« pozdravi. Prebijem se skozi gručo in vidim Samaro, ki leži na tleh z odprtimi očmi. S solzami se v sedem zraven Samare. »Samara?« jo pogladim po licu. Začnejo mi kapljati solze. »Prosim te!«. Z rokami si pokrijem oči.
----
Se nadaljuje...
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Super! Že nekaj časa me ni bilo na PILu, tako da sem prebrala zgodbo za nazaj in je ENKRATNA! RTM! :kissing_smiling_eyes::kissing_smiling_eyes::kissing_smiling_eyes:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
O ne! Ne sme umreti! ne ne!!! NE SMEEEE!! NEEEE SMEEEEE! Takoj spremeni konec zgodbe! (nsn):joy::joy::joy:
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
To je noro dobro!:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart::kissing_heart:
0
Moj odgovor:
Ljubezenska zgodba
Zaljubljena...
LJUBEZEN JE ZAPLETENA ALI MOJE ŽIVLJENJE JE POLNO LJUBEZNI - UVOD (1.del)
Ogledov: 614 Odgovorov: 01
Upam, da kdo posluša
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(312)
Srednje.
(192)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(52)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Oglas
wowww, lovam temno čokolado, jogurt, cimet ...
Vsec mi je:clap::thumbsup::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes:
Uauuuuuu:heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eyes::heart_eye