Živjo tu je že 4. del zgodbe Nesrečno zaljubljena! Nevem kako še vztrajam, ker imam velkkoooo dela za šolo, ampak tukaj je nov del! Upam, da vam bo všeč!


»Poleg Janeževe ulice 4! Super,« sem spet rekla nekoliko prenaglas, ker se je zbudila še mamina mačka Liza. »Ampak ne, ne, ne! Kako se lahko tega sploh veselim! Blizu tega kina na prostem je mamina služba! Kaj, če me vidi skupaj s Filipom?! No to najbrž ne bo mogoče, saj sploh ne bom šla. Če bom prišla jaz namesto Neže, Filip tako ali tako ne bo sedel z mano v kinu, pa še čudno se mu bo zdelo, zakaj sem mu odgovarjala na sms-je, na katerih piše hej Neža, ne hej Nika!« Nekaj časa sem premišljevala, nato pa sem se odločila. »Šla bom!« Sem rekla tako glasno, da se je zbudil sosed! Da ne bi bila kriva, da sem zakričala sem se hitro ulegla na posteljo in začela smrčati. Smrčala sem veliko glasneje kot običajno. Ampak tistim, ki bi me poslušali se bi zdelo, da spim. In res... Kmalu sem zdrsnila v globok spanec.
Ko sem se zbudila je bila ura pet čez sedem. »Grem kar na zajtrk,« sem si rekla, ko sem že nekaj časa gledala v strop. Mame še ni bilo v kuhinji. »Najbrž je že v službi.« Takrat od nekje zgoraj začne zvoniti telefon. Hitro stečem po stopnicah v svojo sobo in se oglasim. »Hej mami, kje pa si? Joj ljubica, to ni najprimernejši trenutek za razlago. Hotela sem ti le povedati, da greva lahko zvečer skupaj v kino na prostem. Lahko bi šli v tistega zraven moje službe! Recimo ob 21.00? No kaj praviš? Em, no nevem. Ti sporočim,« ji odvrnem in prekinem. »O ne, saj ni res. S Filipom bi morala iti. Kaj naj? Mogoče bi mi pa mami verjela, če ji rečem, da grem z Ajdo. Ja, to bom naredila. Upam samo, da ne bo mami kje srečala Ajde. Okej to je to. Poklicala bom mami in ji povedala, da grem z Ajdo...« Hitro pokličem mami, ki se mi takoj oglasi. »O živjo ljubica, sem vedela, da boš šla z mano, sem vedela! Em, mami? Nekaj bi ti rada povedala,« rečem precej plaho, ker se bojim, da bo slabo sprejela dejstvo, ko ji bom povedala, da ne grem z njo v kino. »Veš, (začnem previdno) v kino grem skupaj z Ajdo. A veš mojo sošolko... Ob 21.00. Prav srček, ti kar pojdi, mi v odgovor malo čudno reče mami potem pa prekine.« Počutim se nekam slabo. Pa ne tako, da bi bruhala. Slabo se počutim, ker sem zavrnila mamo in ji lagala. Šla sem nazaj dol, da bi pojedla zajtrk. Pogledala sem v omaro, našla toaste in jih dala v toaster. »Od kdaj mami kupuje nutello,« sem se vprašala, ko sem jo našla v spodnjem delu omare. Čez nekaj minut se s toastom z nutello odpravim za mizo. »O kok je to dobr!« Kmalu se spomnim, da se tisti večer dobim s Filipom. Takoj, ko pojem zajtrk si grem oprat lase. Zdaj si vzamem veliko več roznega šampona kot prejšnjič, tako, da imam (ko si lase posušim) skoraj vse rozne. »Ampak kaj naj oblečem?!« Vsa obupana se napotim do računalnika. Na googlu otipkam večerne obleke, hitra dostava in kliknem prvo, ki je na strani. Izpolnim vse obrazce in kliknem pošlji.

Čez eno uro pri vratih pozvoni. »Mogoče je pa poštar,« si zadovoljno rečem in odprem vrata. In res, pred vrati stoji poštar z ogromnim paketom. »250 eurov prosim,« mi reče. Mene bi skoraj kap. Za eno večerno obleko naj plačam 250 eurov?! »No prav,« zavzdihnem, prevzamem paket in dam denar. Takoj, ko za poštarjem zaprem vrata stečem v sobo in si oblečem obleko. Rozno zelena obleka je zame kot ulita. Takoj, ko si jo natančneje ogledam, jo slečem in pospravim nazaj v škatlo, da se ji ne bi kaj zgodilo. »Ampak kaj naj delam še celo uro! O, že vem make up si bom naredila. Kaj bi si Filip mislil, če bi prišla vsa neurejena?!«

»Okej, tale make up sploh ne zgleda slabo,« zadovoljno zagodem, ko je narejen. Oblečem se v večerno obleko in pogledam koliko časa mi je še ostalo. »Samo še petnajst minut do začetka filma! Kater film bom sploh gledala? Ne, to res ni pomembno, čim prej se moram odpraviti! O, ne! Kako sem lahko tako neumna! Kdo me bo pa peljal?« Že se hočem sprijazniti s tem, da bom šla pač peš, ko mi spet zazvoni telefon. »O, pa ne spet, mami mi že cel dan pošilja sms-je. Ampak niti enega še nisem prebrala.« Pogledam zadnji sms, ki mi ga je napisala in v
njem piše nekaj, kar mi na usta privabi nasmešek!


Upam, da vam je bil ta del všeč. Nov mogoče pride že jutri! Če vam je bil všeč pa prooosim čim več lajkite in komentirajte!

Se vidimo, Plezalka:)