Hejla!
Danes sem za vas pripravila nov blog. Ta bo govoril o depresiji. To pa zato, ker je depresija ena izmed najpogostejših, a hkrati najbolj nerazumljenih duševnih bolezni. Vpliva na milijone ljudi po vsem svetu, vendar se o njej še vedno premalo govori in razpravlja. Še posebej v šolskem okolju, kjer so mladostniki in mladi odrasli podvrženi številnim pritiskom in izzivom, je ključnega pomena, da razumemo simptome, vzroke in načine za obvladovanje depresije. Že večkrat sem v svetovalnici namreč zasledila veliko objav, v katerih so se pilovci povpraševali če so depresivni. V polovici primerov so bili samo razočarani nad slabo oceno, skregani s prijateljem ali družino ali pa jim ni njihova simpatija vračala istih čustev. Tako sem se odločila napisati ta blog, da se v njem lahko nekdo nekaj nauči in razlikuje med samo žalostjo in depresijo. Upam, da vam bo zdaj bolj jasno kaj depresija je. Sicer pa ne govorim, da vsi primeri v svetovalnici niso resni na temo depresije, saj se pogosto najde kakšen pilovec, ki pomoč resnično potrebuje. Če se bo komu ob koncu bloga porajalo kakšno vprašanje naj se počuti dobrodošlega in naj vpraša. Z veseljem odgovorim :)
*i*Pa začnimo...*i*

*modra*DEPRESIJA*modra*

*modra*Kaj je depresija?*modra*
Depresija je pogosta in resna zdravstvena bolezen, ki negativno vpliva na tvoje počutje, način razmišljanja in ravnanje. Na srečo je tudi ozdravljiva. Depresija povzroča občutke žalosti in/ali izgubo zanimanja za dejavnosti, v katerih si nekoč užival. Lahko povzroči različne čutsvene in fizične težave ter lahko zmanjša tvojo sposobnost delovanja v šoli in doma.

Depresija ni znak osebne šibkosti in se je ne da premagati samo z močjo volje. Depresivna oseba ne more okrevati tako, da se »spravi k sebi«, ampak potrebuje ustrezno zdravljenje. Za depresijo lahko zboli kdorkoli, ne glede na starost in spol. Depresivna epizoda se lahko pojavi le enkrat v življenju, praviloma pa se ponavlja, zato je treba depresivno osebo čimprej začeti ustrezno zdraviti.

*modra*Kako se razvije depresija?*modra*
Za razvoj depresije pri posamezniku ni zgolj enega vzroka.
Pojavi se lahko pri komerkoli – tudi pri ljudeh za katere se zdi, da živijo v “idealnih” življenjskih razmerah.
Kar nekaj dejavnikov lahko vpliva na pojav depresije. Ni nujno, da so prisotni vsi. Pri nekaterih znaki tudi niso tako očitni.

*b*Simptomi depresije*b* se lahko razlikujejo od blagih do hudih in lahko vključujejo:
- Občutek žalosti ali depresivno razpoloženje
- Izguba zanimanja ali užitka v dejavnostih, v katerih si nekoč užival
- Spremembe v apetitu - izguba ali pridobivanje teže, ki ni povezana z dieto
- Težave s spanjem ali preveč spanja
- Izguba energije ali povečana utrujenost
- Povečanje nenamenske telesne dejavnosti (npr. nezmožnost mirnega sedenja, korakanje, stiskanje rok) ali upočasnjeni gibi ali govor (ta dejanja morajo biti dovolj resna, da jih lahko drugi opazijo)
- Občutek ničvrednosti ali krivde
- Težave pri razmišljanju, koncentraciji ali sprejemanju odločitev
- Misli o smrti ali samomoru

*b* Simptomi depresije pri otrocih in mladostnikih:*b*
Pogosti znaki in simptomi depresije pri najstnikih so podobni tistim pri odraslih, vendar so lahko nekatere razlike.

Pri najstnikih simptomi lahko vključujejo: žalost, razdražljivost, občutek negativnosti in ničvrednosti, jezo, slab uspeh ali slabo obiskovanje šole, občutek nerazumljenosti in izjemno občutljivosti, uživanje drog ali alkohola, preveč ali premalo hrane in spanja, samopoškodovanje, izgubo zanimanja pri običajnih dejavnostih in izogibanje socialnim dogodkom.

Za diagnozo depresije morajo simptomi trajati vsaj dva tedna in morajo predstavljati spremembo v tvoji ravni delovanja.

Poleg tega lahko zdravstvene težave (npr. težave s ščitnico ali pomanjkanje vitamina) posnemajo simptome depresije, zato je pomembno izključiti splošne zdravstvene vzroke.

*b* Depresija se razlikuje od žalosti ali žalovanja.*b*
Smrt ljubljene osebe ali konec zveze sta težki izkušnji, ki jih človek lahko prenese. Normalno je, da se kot odziv na takšne situacije razvijejo občutki žalosti. Tisti, ki pogosto doživljajo izgubo, se lahko opišejo kot »depresivni«.

Toda biti žalosten ni isto kot imeti depresijo. Proces žalovanja je naraven in edinstven za vsakega posameznika ter ima nekatere enake značilnosti kot depresija. Tako žalost kot depresija lahko vključujeta močno žalost in umik od običajnih dejavnosti.

*i*Razlikovanje med žalostjo in depresijo je pomembno in lahko ljudem pomaga pri pridobivanju pomoči, podpore ali zdravljenja, ki ga potrebujejo.*i*

*modra*Oblike depresije*modra*
Depresivne motnje se pojavljajo v različnih oblikah. Razvrščamo jih glede na stopnjo bolezni in njen potek. Stopnje depresije določamo glede na vrsto njenih simptomov in njihovo izrazitost. Ovrednotimo jo lahko kot blago, zmerno ali hudo obliko.

Pri *b*blagi depresiji*b* so simptomi in znaki depresivnosti sicer moteči in neprijetni za osebo, ne ovirajo pa njenih vsakodnevnih dejavnosti.
Pri *b*zmerni depresiji*b* ima oseba velike težave pri opravljanju vsakodnevnih obveznosti in dela.
Pri *b*hudi obliki depresije*b* je oseba nezmožna opravljanja dela, obremenjujejo jo občutki lastne ničvrednosti in ima lahko tudi samomorilne misli.

*modra*Vrste depresije*modra*
Ovrednotimo jih glede na potek in pogostost pojavljanja:

- če se depresija pojavi le enkrat, simptomi in znaki pa trajajo najmanj dva tedna, govorimo o *b*depresivni epizodi.*b*
- depresijo, ki se ponavlja in vsakič popolnoma izzveni, imenujemo *b*ponavljajoča se depresija.*b*
- leta trajajočo depresijo, ki se lahko postopno slabša in po zdravljenju ne izzveni, imenujemo *b*kronična depresija.*b*
- kronično slabo razpoloženje, ki traja vsaj dve leti in več, vendar ni zelo hudo in je prekinjeno s krajšimi obdobji dobrega razpoloženja, imenujemo *b*distimija.*b*

Nekatere oblike depresije se malenkostno razlikujejo ali pa se razvijejo v edinstvenih okoliščinah.

*zelena*Bipolarna razpoloženjska motnja*zelena*
Za bipolarno razpoloženjsko motnjo je značilno izrazito nihanje razpoloženja. Izraz »bipolarna« pomeni, da se čezmerno zvišana (manična) čustvena obdobja izmenjujejo z znižanimi (depresivnimi) obdobji. Oseba se med manično fazo počuti evforično, polno energije in neranljivo, med depresivno fazo pa je potrta, žalostna in brezvoljna.
Manične in depresivne faze bolezni se lahko izmenjujejo hitro ali pa se pojavljajo sezonsko v določenih obdobjih leta. V nekaterih primerih so lahko prisotni hudi simptomi, ko prizadeta oseba izgubi stik z resničnostjo in se obnaša vedno bolj nenavadno. Bipolarna razpoloženjska motnja je kronična in dolgotrajna bolezen.

*zelena*Sezonska razpoloženjska motnja*zelena*
Ta oblika depresije se pojavi v jesenskih in zimskih mesecih, ko se dnevi krajšajo in noči daljšajo, traja pa lahko do pomladi. Prizadeta oseba občuti tesnobo, otožnost, potrtost, pogosta nihanja v razpoloženju, nespečnost in izgubo apetita. Blaga različica tega stanja se imenuje tudi »zimska depresija«.

*zelena*Samopomoč pri depresiji*zelena*
Tudi sam lahko prispevaš k ozdravitvi. Različni načini samopomoči pomagajo, predvsem če so del zdravljenja, za katerega si se dogovoril s svojim zdravnikom ali terapevtom. Tukaj je nekaj preprostih ukrepov, ki morda lahko pomagajo:

- Poskušaj se pripraviti na pričakovane spremembe (ločitev, izguba,…), pogovori se o njej s prijatelji.
- Privošči si počitek, potem boš razmišljal lažje.
- Pogovori se o težavah s prijatelji ali s članom družine.
- Ugotovi, ali lahko spremeniš način svojega življenja, če je ta vzrok za tvojo depresijo.
- Poveži se s skupino za samopomoč.
- Tudi telesna dejavnost in gibanje nasploh ugodno vplivata na tvoje dobro počutje. Zadostuje že nekoliko hitrejša hoja.
- Tudi v prostem času bodi čim bolj zaposlen, da ne bo časa za premlevanje težav. Zavestno se potrudi in počni, kar rad počneš. poslušaj glasbo, pojdi nakupovat, pojdi na koncert ali v kino.
- Tudi če nimaš apetita, se potrudi in redno jej.
- Poskusi si zagotoviti dovolj spanja.