Ojla!
Veliko ljudi, ima težave s psihološkim življenjem, ki je pomemben člen našega življenja.

Nekaj oblik bolezni :

MOTNJE HRANJENJA:

Motnje hranjenja so vedno pogostejše.Anoreksija, bulimija ali prisilno prenajedanje pogosteje prizadenejo ženske. Ne sodijo med bolezni odvisnosti, imajo pa številne značilnosti teh bolezni.

DEPRESIJA:

Kaj je depresija?

Depresija je duševna motnja, ki prizadene človekovo razpoloženje, njegove misli, čustva, vedenje in telo in posledično vpliva na njegovo delovanje v krogu družine in izven. Kadar zbolimo za depresijo, se v delu možganov, ki uravnava razpoloženje, poruši ravnovesje kemičnih prenašalcev, ki v možganih prenašajo sporočila med celicami.

Vzroke ali dejavnike depresije lahko razdelimo v tri skupine. V prvi so dejavniki, zaradi katerih je posameznik bolj dovzeten za razvoj depresije in so prisotni že precej časa pred pojavom depresije: depresija v družini, prirojena nagnjenost k depresiji, neprijetne izkušnje v zgodnjem otroštvu (izguba staršev, zlorabe in drugo) ter kronične telesne bolezni (sladkorna bolezen, rak, srčni infarkt, nevrološka obolenja). V drugi skupini so dejavniki, ki depresijo sprožijo. Prisotni so lahko tik pred pojavom depresije in so nenadni in močni, ali pa so na človeka delovali že dlje časa in se krepili: izgube pomembnih oseb (smrt bližnjih, razpad zveze in drugo), neprijetni dogodki (izguba položaja, službe, prepiri, nesoglasja in drugo), zdravstvene težave (kronične bolezni, bolezni s slabo prognozo) in drugi. V tretji skupini so dejavniki, ki depresijo vzdržujejo kot na primer: brezposelnost, osamljenost, pretirana tesnobnost. Pri vsakem posamezniku gre za njemu lasten preplet dejavnikov. Pomembno jih je prepoznati, da se bo človek v procesu zdravljenja lahko usmeril v tiste, na katere lahko vpliva in mu omogočajo hitrejšo ozdravitev.

ZNAKI DEPRESIJE:

Misli depresivnega človeka so večinoma negativne kot na primer: sem nevreden, nihče me ne mara, zame ni prihodnosti, slab sem, nima smisla, misli na smrt, misli o samomoru. V čustvih prevladujejo bolezenska žalost, potrtost, otopelost, napetost, tesnoba, razočaranje, razdražljivost, občutki krivde. V vedenju je v ospredju umikanje v samoto, umikanje pred zunanjim svetom, jok brez vidnega razloga, poležavanje, opuščanje skrbi zase, nespečnost z zgodnjim prebujanjem, upad želje po spolnosti, motnje spomina in pozornosti. Telesni znaki so: bolečine v mišicah, v križu, glavobol, utrujenost tudi po počitku, mravljinci po telesu, pomanjkanje energije, pomanjkanje teka, pretirana ješčnost in drugo. Našteti znaki se ponavadi prepletajo, prekrivajo, vplivajo drug na drugega in se med seboj ojačujejo. Nekateri izstopajo bolj kot drugi, redko so prisotni vsi našteti, pojavljajo se lahko tudi drugi. Zlasti pri moških, včasih pa tudi pri ženskah, lahko opazimo drugačen tip depresije, ki se kaže v povečani jezi, razdražljivosti, agresiji, prekomernem pitju alkohola, pretiranem delu, v intenzivnih športnih aktivnostih in podobno.

ANKSIOZNOST ALI TESNOBA:

Anksioznost ali tesnoba je neprijetno, strahu podobno čustveno stanje. Lahko se pojavi postopoma ali nenadno, razlikuje pa se tudi glede intenzivnosti in trajanja. Telesne in vedenjske spremembe, ki jih doživljamo ob tesnobi, so podobne odzivu na stres, a običajno bolj izrazite. Vključujejo pospešeno bitje srca, slabost v želodcu, potenje, tresenje, napetost mišic, hitro utrudljivost, težave s prebavo, oteženo dihanje, vrtoglavico, nespečnost, težave s koncentracijo, prisotno pa je lahko tudi izogibanje dejavnostim ali krajem, ki vzbujajo strah. Na ravni čustev posameznik doživlja vznemirjenost, občutke ogroženosti, strahu in panike. Na ravni mišljenja pa se mu porajajo neprestane skrbi o stvareh, ki so mu pomembne, ter misli kot: ''Zmešalo se mi bo.'', ''Tega ne morem obvladovati''.

Večina ljudi občasno izkusi epizode tesnobe, ki pa so navadno kratke in minejo same od sebe. O bolezenski tesnobi ali anksioznostnih motnjah pa govorimo, ko tesnoba traja več kot dva tedna, je pri posamezniku prisotnih več simptomov anksioznostnih motenj, je posameznik ne zmore obvladovati in ga pomembno ovira v vsakodnevnem funkcioniranju. Nekateri simptomi anksioznostnih motenj so pogosto prisotni pred nastankom depresije ali med depresijo, kar posameznika še dodatno ovira. V skupino anksioznostnih motenj uvrščamo več različnih motenj: generalizirano anksioznostno motnjo, panično motnjo, fobije, posttravmatsko stresno motnjo in obsesivno kompulzivno motnjo.

Pri premagovanju tesnobe so lahko v pomoč sprostitvene tehnike, spreminjanje negativnih misli in aktivnosti, ki jih posameznik doživlja kot sproščujoče (hobiji, glasba, rekreacija …). Pri hujših oblikah oz. ko se tesnoba razvije v motnjo pa je potrebno poiskati strokovno pomoč – v obliki psihoterapije/psihološkega svetovanja ali zdravljenja z zdravili.

Upam da vam je bil ta del bloga všeč.
lp