hej!
pa je tukaj 1. del q&a o duševnem zdravju in moji bolezni.
če imaš tudi ti kakšno vprašanje mi ga napiši v skrivni nabiralnik.
upam da vam bo všeč.

*b*Kako je bilo zdravljenje za anoreksijo?*b*
Prva stvar je, da ti dajo redne obroke (zajtrk, kosilo, malica, večerja+kasneje še dopoldanska malica). Na krožnik ti nalagajo starši, da res poješ dovolj. Ne smeš se tehtati (tehtnico ti skrijejo). Včasih tudi prelepijo ogledalo, da se ne smeš gledati. Če ne poješ obroka moraš spiti nek nadomestni napitek. Ne smeš telovaditi. To je glede fizičnih stvari, reševanje težave, stiske pa se rešuje predvsem s pogovorom. Imaš veliko pogovorov pri psihologiji in psihiatrinji,s katerimi razčistiš stvari zakaj je do tega sploh prišla, z njimi podeliš misli in skupaj rešuješ probleme.

*b*Kako si pogruntala da gre za anoreksijo in kako slabo je postalo, da si šla v bolnico?*b*
Diagnozo anoreksija sem dobila, ko so zdravniki izvedeli da bruham. Jaz sem bila pod minimalno težo vendar ne veliko. Je pa bruhanje zelo slabo vplivalo na moje organe (hrana se mi je začela sama dvigovati nazaj v usta...). V bolnico sem šla tako zaradi anoreksije, kot pa tudi depresije in anksioznosti.

*b*Kako se je vse skupaj (glede tvojih problemov) sploh začelo in kdaj?*b*
Že od vedno sem bila bolj boječa, večja anksioznost/tesnoba pa se je začela v 8.razredu oz. se je počasi stopnjevala, od 6.razreda naprej mi je bilo vsako leto težje. Težko sem hodila v šolo, nisem se morala skoncentrirati, začela sem se zapirati vase, ostajala doma... Anoreksija se je začela razvijati, ko jo je dobila moja sestra (takrat sem bila 7. razred). Bolj zares pa se mi je začela v 8. razredu, kar se je stopnjevalo do počitnic med 8. in devetim, ko sem začela bruhati, še več telovaditi, še manj jesti... Težke misli (misli na smrt) so se mi prav tako pojavile v osmem razredu, samopoškodavnje enako.

:black_heart::black_heart::black_heart: