Pilov blog
Ojla, spet pišem blog, tokrat bom pisala o hribolazenju v zvezi z mano, tako da me boste lahko spoznali tudi s te strani.:stuck_out_tongue_closed_eyes: Prosim če mi tudi tukaj pustite odgovore in mi napišete različne kritike v smislu, kako vam bi bil ta blog bolj všeč. Če dobim kaj žaljivega, se ne sekiram, ker vem da tistemu, ki je to napisal manjka nekaj koleščkov v glavi.Zakaj bi se potem JAZ sekirala?
1.Kitaristka:guitar: še enkrat mi oprosti, ker sem kopirala tvoj naslov bloga. Kot sem napisal nisem vedela, sploh pa se bo tale blog kmalu končal. In ja tvoj blog res ZAŽIGA!
Že od majhnega sem bila športno aktivna, tako kot moja družina, in vsi po očitovi strani, torej moja stara mama, sestrični, bratranca in vsi starši.
Začnimo pri moji stari mami. Kot vemo so bili včasih otroci veliko več časa zunaj kot zdaj. Ona je stara 71 let, pa je še vedno v zelo dobri formi. Tri leta nazaj, nekje maja smo jo peljali do bivališča pod Glosglocknerjem( opravičujem se za napake ) torej malo pod najvišjo goro Avstrije in pustili tam. S prijateljico je hodila 3 tedne, potem pa je še nekaj časa sama. Prišla pa je do Slovenije do Kranjske gore. Torej iz Avstrije v Slovenijo, kar veliko.:grimacing:Ali pa ogromno? Njen brat je bil Tone Škarja, ki je pred kratkim umrl v bolnici za pljučnico.Živel je do svojega 85. leta. Tone Škarja je bil zelo znan alpinist, in vodil je eno izmed prvih odprav na Mont Everest.
Linki:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_%C5%A0karja
https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-tone-skarja/
https://www.pzs.si/novice.php?pid=14307
Če pa v Google napišete Tone Škarja boste našli še mnogo več.
Moji sestrični: Od nekdaj imamo veliko skupnih dejavnosti, in z mojo sestrično Katjušo, sva ( s staro mamo še zraven )jaz pri treh, Katjuša pri štirih in pol, sami prišli na Korošico. Ko sem bila stara sedem sva skupaj prehodili, cele Karavanke v treh dneh. Bili sva utrujeni ampak zadovoljni. Letos pa smo šli jaz , stara mama, Katjuša in njena sestra Ajda in še eden od bratrancev Bor,od planine Blato do Sedmerih jezer, od tam na Prehodavce, in na Kanjavec in na Dolič, od tam naprej pa dol na Pokljuko se mi zdi. To smo prehodili letos med poletjem.
Bratranca in njuni starši: So zelo aktivni, veliko so zunaj in zelo veliko plezajo.
Jaz: Zelo rada hodim v hribe, še posebaj z mojimi sestričnami in s staro mamo. ( bratranci so sam za zraven:joy: ) Prišla sem že na Triglav, pa morm rečt, da mi ni blo ravno ful všeč, zlizane skale, od prometa, preveč gužve. Ne bi delala raklame zanj . Bila sem že na Brani v Kamniško-Savinjskih-Alpah, in bilo je mnogo lepše. Priporočam. Če pa bi si radi ogledali Planike, je dobro če greste sredi poletja ali pa pozno spomladi na Storžič. Naštela sem jih več kot 54. Pa še če greste kot mladi, te vsi hvaljo:sunglasses:. Ne vem sicer če je to ful pomembno ampak... Moj pradedek, pa je bil partizanski bolničar blizu soteske Kamniška Bistrica. Ko pa je američan strmoglavil z letalom na Veliki Planini, ga je on zdravil. Zato je bil tudi pomemben.Vsaj tisti čas.
Oči: Zelo rad turno smuča, in ujel ga je plaz in mu odnesel smučko, ki sva jo šla, ko se je sneg odtajal iskat. Bil je srečen konec. Ni umrl na srečo.:relaxed:( Omg zkj mi ta emoji zgleda kot Momo ? ) Aja pa skos sili, da gremo hodt.
Upam da vam je bil tale blogec všeč ker men osebno je:stuck_out_tongue_closed_eyes:!
MOJA DRUŽINA JE BLA DEJANSKO ZNANA IN POMEMBNA!:scream: Čavči
1.Kitaristka:guitar: še enkrat mi oprosti, ker sem kopirala tvoj naslov bloga. Kot sem napisal nisem vedela, sploh pa se bo tale blog kmalu končal. In ja tvoj blog res ZAŽIGA!
Že od majhnega sem bila športno aktivna, tako kot moja družina, in vsi po očitovi strani, torej moja stara mama, sestrični, bratranca in vsi starši.
Začnimo pri moji stari mami. Kot vemo so bili včasih otroci veliko več časa zunaj kot zdaj. Ona je stara 71 let, pa je še vedno v zelo dobri formi. Tri leta nazaj, nekje maja smo jo peljali do bivališča pod Glosglocknerjem( opravičujem se za napake ) torej malo pod najvišjo goro Avstrije in pustili tam. S prijateljico je hodila 3 tedne, potem pa je še nekaj časa sama. Prišla pa je do Slovenije do Kranjske gore. Torej iz Avstrije v Slovenijo, kar veliko.:grimacing:Ali pa ogromno? Njen brat je bil Tone Škarja, ki je pred kratkim umrl v bolnici za pljučnico.Živel je do svojega 85. leta. Tone Škarja je bil zelo znan alpinist, in vodil je eno izmed prvih odprav na Mont Everest.
Linki:
https://sl.wikipedia.org/wiki/Tone_%C5%A0karja
https://www.delo.si/novice/slovenija/umrl-je-tone-skarja/
https://www.pzs.si/novice.php?pid=14307
Če pa v Google napišete Tone Škarja boste našli še mnogo več.
Moji sestrični: Od nekdaj imamo veliko skupnih dejavnosti, in z mojo sestrično Katjušo, sva ( s staro mamo še zraven )jaz pri treh, Katjuša pri štirih in pol, sami prišli na Korošico. Ko sem bila stara sedem sva skupaj prehodili, cele Karavanke v treh dneh. Bili sva utrujeni ampak zadovoljni. Letos pa smo šli jaz , stara mama, Katjuša in njena sestra Ajda in še eden od bratrancev Bor,od planine Blato do Sedmerih jezer, od tam na Prehodavce, in na Kanjavec in na Dolič, od tam naprej pa dol na Pokljuko se mi zdi. To smo prehodili letos med poletjem.
Bratranca in njuni starši: So zelo aktivni, veliko so zunaj in zelo veliko plezajo.
Jaz: Zelo rada hodim v hribe, še posebaj z mojimi sestričnami in s staro mamo. ( bratranci so sam za zraven:joy: ) Prišla sem že na Triglav, pa morm rečt, da mi ni blo ravno ful všeč, zlizane skale, od prometa, preveč gužve. Ne bi delala raklame zanj . Bila sem že na Brani v Kamniško-Savinjskih-Alpah, in bilo je mnogo lepše. Priporočam. Če pa bi si radi ogledali Planike, je dobro če greste sredi poletja ali pa pozno spomladi na Storžič. Naštela sem jih več kot 54. Pa še če greste kot mladi, te vsi hvaljo:sunglasses:. Ne vem sicer če je to ful pomembno ampak... Moj pradedek, pa je bil partizanski bolničar blizu soteske Kamniška Bistrica. Ko pa je američan strmoglavil z letalom na Veliki Planini, ga je on zdravil. Zato je bil tudi pomemben.Vsaj tisti čas.
Oči: Zelo rad turno smuča, in ujel ga je plaz in mu odnesel smučko, ki sva jo šla, ko se je sneg odtajal iskat. Bil je srečen konec. Ni umrl na srečo.:relaxed:( Omg zkj mi ta emoji zgleda kot Momo ? ) Aja pa skos sili, da gremo hodt.
Upam da vam je bil tale blogec všeč ker men osebno je:stuck_out_tongue_closed_eyes:!
MOJA DRUŽINA JE BLA DEJANSKO ZNANA IN POMEMBNA!:scream: Čavči
Moj odgovor:
depresivnanapol
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
čisto sem obupana, preveč si jemljem stvari k sebi
Hej!
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Imam 2 težavi in bi si res želela, če mi kdo pomaga vem, da je ena bolj zakomplicirana kot druga ampak postala bom anksiozna.
1. V šoli se dobro razumem z sošolkami, sošolci. Ker sem prvi letnik sem dobila nove in novo sošolko, z katero sem se povezala na začetku. Bilo je vse okej nekaj časa razumele sva se super sej se še zdaj... ampak mi je rekla, da sem tečna. Tudi spoznala sem sošolca in sma bila skupaj ampak se razhajava, ker mi je povedal danes v obraz, da sem dosadna. Baje preveč govorim in čisto sem obupana. Ne vem kaj naj, osamljena sem že nekaj tednov in preprosto nekaj mi manjka pa ne vem kaj:cry:. Kaj naj, da ne bom naporna in tečna. Nikoli ne bom nikogar primernega našla zase, če bom tečna, občutek imam, da sem že staršem in vsem po vrsti:sob:.
2. Grozno se počutim, ker imam probleme z dioptrijo in očmi, morala bi iti na pregled že v začetku novembra poslali so mi, da pridem komaj maja na vrsto, vsega sem kriva, ker se mi dioptrija prehitro slabša in se potem vsi name bunijo. Čisto sem obupana, ker imam tako rada tega okulista, ki ga imam ker je tako fajn, preprosto ima nek poseben odnos do mene in izžareva tako prijetnost in prijaznost... ne predstavljam si kako bo, ko več ne bom šla k njemu ali pa ko več ne bo delal tu kjer je zdaj... kako se naj sprijaznim z tem, da ne bo vedno moj okulist? Preprosto ga imam preveč rada in je najboljši zdravnik, ki sem ga spoznala v življenju:sob:. Vsak dan mislim samo na pregled za oči.
Prvi problem je najhujši, kaj če padem v depresijo??
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Oglas
Zadnji odgovori
nemorm nc druzgq rec:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::tired_face::tired_face::tired
Fuuuuuullll dobri blogi pa fulll lepe stvari ...
