*b* ~VAJE ZA PREDSTAVITEV IN PADEC NA...~ *b*

Ahhhh, po nekaj časa spet tale moj blogec. A, če se zdaj veselite… tale dogodek res ni bil dober. Še posebej zame.:confused:
No, poglejmo kaj se je zgodilo. Bilo je med božičnimi počitnicami, še pred božičem. Upam, da zdaj moje bestike ne bom grdo opisala… pred počitnicami mi je rekla: »Dany, med počitnicami se bova dobili,:pensive:da veš!« Hja, kar malo nesramno je to rekla. Ampak ni se hotela kar tako dobiti za kakšno žurko ali kaj. Ne ne, hotela mi je uničit počitnice s šolo.:nerd: Lepo naravnost mi je povedala, da bova vadili za projektno nalogo iz naravoslovja.:herb: In to zato, ker sva imeli predstavitev takoj po počitnicah (do tega še pridemo).
Ah, ko mi je takole lepo zaukazala, je pač nisem smela razočarati. Zato sem jo takoj, ko sem imela med počitnicami čas, poklicala, če pride k meni.:telephone_receiver: Seveda je rekla, da pride, ker je bila to njena priložnost, da spet vidi mojo kužiko (pa kaj je na njej takega?:face_palm:‍). Še isti dan je prišla k meni. Super sem je bila vesela, še posebej zato, ker mi je dala eno majceno božično darilce (he he:smirk:).
Seveda pa sva mogli it takoj vadit za predstavitev (»Prvo bova vadili, :point_up:okej?«).
Malo sva sestavili besedilo, kako bi povedali in priznam, da nama je šlo kar dobro.:v: Potem pa sva si vzeli malo pavze. Delali sva vse mogoče, nato pa spet malo vadili. Potem pa je mama rekla: »Pojdita zdaj na sprehod z :dog:Ajko.«
Ah, tega se nisem veselila, saj je z mojo bestiko res težko na normalen način hodit kamorkoli. Ampak je šlo vse še kar vredu…:thinking:
»Greva po isti poti, kot prejšnič ali po neki drugi?« sem jo vprašala in rekla je, da bi raje po isti. Ah. :rolling_eyes:
Tako sva šli. Na začetku je šlo vse super, celo zabavno je bilo! Pogovarjali sva se in smejali.:joy: Ampak bestika je hotela tudi držati Ajko na povodcu. Rekla sem ji, da raje ne, ker lahko močno povleče, zato sem jo naprej peljala jaz.
Potem pa sva prišli na Najstniško pot (tako je poimenujem, ker se tam zbirajo najstniki:smoking: pa narkomani:pill:pa podobno, če razumete… ne pozabite, to je gozd!).
In jaz ji povem, kdo vse se tukaj zbira. In ona začne zganjat paniko.:scream: Postalo jo je strah, da bi se od kdovekje prikazal nek najstnik in nama naredil kdovekaj. Jaz sem samo zavila z očmi.:rolling_eyes:
Ampak postala je res panična, zato je zgrabila Ajko za povodec in stekla po Najstniški poti navzdol.:runner:‍Mene je to res razjezilo, zato sem stekla za njo.:runner:‍
Na koncu poti se je ustavila in povedala sem, da je imam že vrh glave. Naravnost sem ji priznala, da je včasih kar malo preveč nadležna in ukazovalna.:unamused: Kasneje mi je bilo za to žal… Izgledala je nekoliko užaljena:disappointed:, a šli sva naprej. A takrat pa pride grozen del.
Najstniška pot se konča na sredi parka, a iz nje prideš le po zelo strmi in blatni poti (ko rečem strmi, mislim ZELO strmi:neutral_face:). Rekla mi je, da po tej poti pa ne gre. A sem jo kar prestrašila (he he:smirk:), ko sem ji rekla, da se lahko samo obrneva in srečava kakšnega najstnika. V trenutku je prijela povodec. Nisem imela kaj, zato sem ji pustila, da drži povodec na sredini, sama pa sem ga na koncu.
Ajki seveda to ni bilo všeč, tega sem se zavedala, a bestika se ni pustila. Tako sva počasi stopili na strmo in blatno pot. Premikali sva se mega počasi. Počasi…. :footprints:Počasi… A Ajka ni za počasne stvari, zato se je kar malo zvijala.
Skoraj sva že prišli v park,:deciduous_tree: ko je bestiki spodrsnilo. Zdaj si najbrž mislite: uffff, padla jeeee.:anguished: Ampak ni. Ko ji je spodrsnilo, je bila na sredini in seveda povlekla še mene. In tako ni padla ona, ampak jaz.:expressionless:
Podrsala sem se po blatu, bestika je lepo spustila povodec, da ja ne bi še ona padla:blush:, jaz pa sem oddrsela do konca poti in padla direktno na… rit.:boom: Opravičujem se za to besede, a kako naj drugače rečem? Zadnjica? Spodnji del hrbta?
Tako sem si umazala cele hlače. Onidve sta lepo prišli za mano, in se mi režali:joy: (z izjemo Ajke, tak da…). Rekla sem: »Takšna pa po parku ne grem!« Dovolj mi je bilo:rage:, tudi Ajka si je želela domov, vse je bila katastrofa.
Na koncu sem le šla po parku, tudi vadili sva za predstavitev in imeli sva se še kar fajn.:smile: A tega padca nisem pozabila. Tudi predstavitev sva lepo opravili. Vse se je kar (no niti ne) lepo končalo.
Sem se pa naučila ene lekcije: *i* samo hudič lahko prežene hudiča. *i* Ne vem, od kje sem to povlekla, ampak to razumem. Bestika je bila do mene kot hudič, :smiling_imp:jaz sem se ji pa pustila. Če bi tudi sama povedala svoje, se ta padec ne bi zgodil (najbrž?:shrug:‍).


Hah, ko se zdaj spominjam tega dogodka, se zavedam, da ga nisem opisala tako grozno, kot je bil. Ampak ok, upam, da vam je všeč (bolj kot je meni). :)
Daenerys