Part 2/2 of moja šola being a polom, zdaj kočano<33

Pol je še vedno lilo zato smo se odločli it prej nazaj v koper, in jest v McDonalds. Mi se vsi najemo in smo tak "A lahko gremo malo okoli al pa sam do trgovine zraven:))?" in so učitli tak "Nep do vlaka nazaj domov čez uro imn pol morte bit tu:))" Mi pa vsi brez vode in smo bli prisiljeni kupit mcdonalds vodo za 2.20$ (WHAT THE HELL MEK?!).

Oki mi dočakamo in gremo na vlak. Ne vozimo se še niti 5 minut ko pride ena zelo zadeta ženska (sklepam da heroin?) in nadere mojo sošolko (tisto ki se je prej zgubla:)) naj se malo premakne, in se vsede takoj za nami. Po tak 10 minutah se moja sosolka skoro zjoče in gre nekdo po ucitlco, ki sosolko spravi stran nas pa pusti tam ker pač why not??

In pol pride učitelj check-upat na nas in mu vsi kažemo one signale za help, tista ženska (lets call her suzi) si postavi zaprt dežnik pred obraz in je tak "da me nebo vidu hehe". Nas je kr strah in smo tak "učitl..." IN pol ga Suzi zgrabi za majco in mu začne govorit "UČitelj:))" tak ful krat. on jo malo čudno pogleda in nas pusti tam sedet ker pač naša šola:))

V tistem na postaji vstopijo eni kolesarji, ki si dajo na tla tri pručke, se vsedejo in začnejo pit vino. To se nadaljuje nekaj časa, ko jim pa zmanjka, začnejo delat vodka shote. Na vlaku je bla še ena šola. Enkrat lahko ugibate če so meli oni tudi tak vagon kot mi (odgovor je ne btw)

No, pol je suzi nam rekla "na koncu se bo izkazalo da smo mi bol normalni od njih" in smo postali kinda sorta prijatli. Pol nas je vprašala če znamo tipkat in nam je začela dajat music requeste pa plesat na njih (ene parkrat nas je vprašala za dnar ampak what can u do if u live ina shoe (ŠE POSEBAJ ČE JE VODA DVA EVRA DVAJSET TF)). Spet pride naš učitelj, in tokrat suzi spet na glas pomisli "Kaj naj da me nebo videl?", pol pa odpre dežnik in zablokira prehod. Naša šola nas ne presede:))

Potem pride nazaj učiteljica od prej in nam nekaj razlaga, ampak očitno je stala preblizu suzi, ker jo je suzi začela štohat z zaprtim dežnikom in ji rekla "PA NEMORTE MI VI V NAROČJU STAT!!!" Misli smo da nas bodo končno presedli. niso nas.

Do takrat so se kolesarji kr fajn napili in so jim padla kolesa z držal, pa so jih po celem vagonu lovili, ful funny. Oki pol končno pride naša razredničarka in ko jo suzi nadere "PRI MOJIH 47 LETIH MI NE MORETE UKAZOVATI!" čeprav ji ni nič rekla se kot očitno edina sane oseba po dveh urah odloči presest skupino mladoletnih osnovnošolcev. Pol smo suzi vidli sam še ene tri krat ko je šla čez cel vlak prosit za dnar (hope u got that keš suzi (ni ji blo ime suzi))

Za veliki finale so nam učitli pobrali telefone da bi bli bolj "socialni", pol pa so na vsakega nardili selfie pa nam vrnili idk man. Ko smo prisli nazaj domov je moja mami pozabla plačat valeto in sem jo čakala 15 min da je šla na bankomat. Polni lepih vtisov smo se vrnili domov:))