ojla pivcki:grin:..kako smo??

torej ce ste prebrali mojo zgodbo ste videli da ni bila lahka...se vedno mi je grozno tesko.Vendar zdaj se znam s tem spopasti.Ker sem prejsna leta toliko manjkala in letos nisem pridobila ocen Bom odsla se enkrat v isti razred.Vendar to ne pomeni da bom ponavljala razred temvec da grem v ta razred saj me lansko solsko leto ni bilo skoraj nic tam.Odlocila sem se da bom po prvem oz. drugem septembru malo opisovala moje dneve v novem razredu.Kako se bom privadila?.Grozno me je strah.
Kaj bom naredila ce bom mogla ven izrazreda?kaj ce nihce ne bo hotel z mano sedeti in prenasati moj strah?ce me ne bodo marali?Me bodo ucitelji izpostavljaali pred razredom?Bom lahko jedla?bom zdrzala pritisk ocen?se bova z mojo bff med solo kaj videli?Bo moja nova razrednicarka vredu?Me bodo imeli za predmete dobri ucitelji?Me bodo prijatelice iz zdajsnjega razreda pozabile?se mi bodo smejal?bom spet bolna?mi ne bodo vrheli?Vsa ta uprasanjai in se veliko vec se mi podijo po glavi.Imela bom odločbo in par prilagoditev vendar vseeno me je strah slabosti ,anglescine novih ljudi in same sole!!Ampak v takih trenutkih si moram le rec da bo vse dobro.Kot pravim.Vsaka zgodba je napis z razlogom.zdej v zivljenju zacenjam novo poglevje.Tisti pocickan ,popisan umazan list izstrgam iz srca in dam vanj novega cisto belega.Popisala ga bom z usponi in padci,z zmagami in porazi in z lepimi in slabimi trenutki.Jaz sem mislila da je moje zgodbe ze konec in da mi je slab konec namenjen.Res je ni v vsaki zgodbi srecen konec.Vendar ce se boris zanj in ne obupas lahko se tako slab konec spremenis v dobrega.....

Loomy:gift_heart::relieved::kissing_heart: