Uvod: Hojla! To je že 3. del Svetovne turneje po mislih in upam, da vam bo všeč.

Življenje ni mačji kašelj
Nisem še videla mačke, ki bi kašlja...a pustimo zdaj to in se osredotočimo na zgodbo. Torej včeraj sem rastavila moj prvi portret. Narisala sem svojo prijateljico Laryso in naj povem, da sem bila kar zadovoljna. Upam pa, da me ni nihče videl! Na začetku sem morala počakati, da so vsi odšli, nato sem iskala salotejp, da sliko prilepim in na koncu sem jo morala še dodatno prelepiti! Kaj naj rečem...življenje ni mačji kašelj.

Malo pomoči?
Ko bi le imela tistega angelčka, ki bi mi pomagal preživeti v mojem brezvezno-brezveznem življenju... Ko smo že ravno pri življenju...Moje se je spet postavilo na glavo! Ko sem že mislila, da nimam več problemov, so nastali drugi, ko sem že mislila, da nikoli več ne bom bila zaljubljena vanj, sam se spet! Stvar je le v tem, da tega nikomur ne morem zaupati. Razen vam. A to je drugače. Ni isto.

Ampak, ali je lahko še hujše?
Morda mi je življenje obrnilo hrbet ali pa le imam smolo. Tega ne vem. Prepričana pa sem, da bo to še dooooolgooo trajalo. Verjetno sem pobrala tisto najhujšo smolo in ne more biti slabše...Kajne?🫤

Upam (spet), da vam je bil ta del všeč in adijo do naslednjič!