Hey! Vesel petkov večer (ali pač kdaj to berete...)!!!

No današnji blog bo namenjen večinoma : :trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet::trumpet:
....
.....
.....
Kaj so urbane legende?

Torej pa začnimo!

Urbana legenda (tudi sodobna povedka, urbani mit, urbana zgodba, sodobna legenda) je naziv za izmišljene dogodke, ki so del moderne folklore. Predstavljene so kot resnične, z elementi groze, humorja in gnusa, ki izhajajo iz lokalne popularne kulture. Namenjene so zabavi, ljudski razlagi naključnih dogodkov, moralnim naukom ali opozarjanju pred nevarnostjo, v izogib težavam, bolečini ali smrti. Prenašajo jih ljudje in mediji, ki verjamejo v njihovo resničnost ali pa ne. Razširjajo se od časopisov in televizije do socialnih omrežij. Nekatere so se skozi čas ohranile z minimalnimi spremembami, obarvale so se le z lokalnimi značilnostmi. Izraz »urban« ni zemljepisno, temveč časovno določilo – obstoj v modernem svetu, za katerega je značilna urbanizacija in tehnologija. Če upoštevamo, da so nastale »naravno« ali se prenašajo v dobri veri brez slabih motivov, se razlikujejo od masovnih potegavščin (»rac«), lažnih novic in teorij zarot.
Urbane legende so nastale na prelomu iz 19. v 20. stoletje v ZDA kot zgodbe za ustrahovanje otrok. Lahko so bile izmišljene, vzete iz vsakdanjega življenja ali pa so se dejansko zgodile. Nekatere naj bi imele korenine v pravljicah za pred spanjem. Najbolj so se po svetu razširile zgodbe iz ameriške folklore – iz ljudskih zgodb, mitov in legend – in so tema univerzitetnih predavanj. Govori se, da je bilo v zvezi s temi zgodbami celo nekaj žrtev.

Izraz urbana legenda se je prvič pojavil v tisku leta 1968. Jan Harold Brunvand (profesor angleškega jezika na univerzi v Utahu) je 1981 objavil zbirko legend The Vanishing Hitchhiker: American Urban Legends & Their Meanings, z namenom pokazati da se legende in folklore ne pojavljajo izključno v primitivni ali tradicionalni družbi, ter da se posameznik lahko nauči marsikaj o določeni moderni in urbani kulturi s preučevanjem takšnih zgodb. Pripovedovalec urbane legende ne poroča o svoji izkušnji, ampak trdi, da se je zgodilo prijatelju (ali prijatelju prijatelja), kar zgodbo konkretizira in pripeva k njeni prepričljivosti, medtem ko se sam od nje distancira. Pripovedi o grozljivih zločinih in podobnem naj bi animirale ljudi, da opozorijo bližnje na nevarnost. Pri tem sodelujejo včasih celo časopisi, šolske oblasti, policija in državni organi. Po urbani legendi Lights Out naj bi člani uličnih tolp vozili brez žarometov, nakar bi moral novinec v tolpi umoriti prvega, ki bi prižgal luči.

Mnoge urbane legende so v bistvu razširjene šale, predstavljene kot resnični dogodki. Skupno jim je, da se sklicujejo na prvotno pričo ali udeleženca, namenjene so tistim, ki ne upoštevajo nasvetov ali lekcij, ki jih vsebujejo (tipičen element mnogih goljufij v e-pošti), zgodba je prodana kot "nekaj, kar mi je prijatelj povedal", medtem ko je prijatelj identificiran zgolj po osebnem imenu ali sploh ni poznan.

Uveljavljene urbane legende ohranjajo določeno stopnjo verodostojnosti. V sedemdesetih letih 20. stoletja je nastala govorica, da je družba Procter & Gamble povezana s satanizmom. Legenda je tako ogrozila poslovanje, da je družba blagovno znamko iz devetnajstega stoletja ukinila. Prvi izraz za te urbane legende, »zgodba o urbanih prepričanjih« (ang. urban belief tale), izpostavlja njihovo ključno lastnost: kot resnične jih predstavljajo pripovedovalci, čeprav imajo težave s preverjanjem njihove pristnosti. V ozadju je lahko resnični dogodek (npr. skriti serijski morilec na zadnjih sedežih avta), vendar folkloriste bolj kot realno ozadje pri urbanih legendah zanimajo razlogi za njihovo popularnost. Podobno kot pri mitih pripovedim verjamemo, ker ustrezajo skupinskim prepričanjem, "ker dajejo skladne in prepričljive razlage kompleksnih dogodkov". Sociologi preučujejo urbane legende, da bi razložili zapletena družbeno-psihološka prepričanja, kot so odnos do kriminala, varstva otrok, hitre hrane, terencev in drugih popularnih družbenih tem. Tu se urbana legenda stika z ljudsko folkloro, npr. Grimmovimi pravljicami.
Internet pomaga pri širjenju in razkrivanju legend. Razpravljanje o njih, sledenje in analiziranje je tema medijev, kot so Usenet novice. Ameriško ministrstvo za energijo je imelo službo Hoaxbusters za dokumentiranje računalniško distribuiranih prevar in legend. Televizijske oddaje, kot so Urban Legends, Beyond Belief: Fact or Fiction in Mostly True Stories: Urban Legends Revealed obravnavajo aktualne in stare urbane legende. Televizijska oddaja Discovery Channel MythBusters (2003–2016) si je prizadevala znanstveno dokazati ali ovreči urbane legende. V filmu Urban Legend iz leta 1998 je študentka razpravljala o priljubljenih urbanih legendah, hkrati pa je je postala njihova žrtev.

Med letoma 1992 in 1998 je časopis The Guardian objavljal ilustrirano kolumno Urban Myths, vsebino je črpal iz serije štirih knjig: Urban Myths, The Return Of Urban Myths, Urban Myths Unplugged in Now! That's What I Call Urban Myths. Leta 1994 je stripovska knjiga Big Book of Urban Legends predstavila dvesto urbanih legend.

Britanski pisatelj Tony Barrell je raziskoval urbane legende v kolumni v časopisu The Sunday Times. Tu so zgodbe, da je Orson Welles začel ustvarjati film o Batmanu v 40-ih letih 20. stoletja, v katerem naj bi bil James Cagney kot Riddler in Marlene Dietrich kot Catwoman; tu je fama, da je rock pevec Courtney Love vnuk Marlona Branda, in fama, da je na slavnem posterju Farrah Fawcett iz leta 1970 v laseh igralke prikrito spolno sporočilo.

To bo to, naslednjič bo pa še kakšna srhljiva zgodba npr. Bloody Marry (sem prav to napisala)

P.S. Tole besedilo sem našla na spletu...

P.P.S. Vesel dan Zemje!!!!

P.P.P.S Kaj jaz devam prav te P.s-e?

Še ena slikica na temo dneva Zemje (z internieta)

Lep pozdrav do naslednjič <3 Čaoo!

*i*Saksofonistka*i*