Pilov blog
Ojla,
danes je že 2. del bloga, govorili pa bomo o temi, ki se (na žalost) že kar hitro bliža. To je 1. šolski dan. Če kdo še ni prebral prvega dela, ga vabim, da ga prebere in komentira, hvala pa tistim, ki ste ga že.
*modra* Kje dobim informacije o prvem šolskem dnevu, npr. kam moram priti? *modra*
V večini primerov to piše na spletni strani šole, nam pa je knjižničarka povedala tudi, ko smo prišli po učbenike. Pri nas je bil v avli seznam, v katero učilnico moraš na prvi dan.
*modra* Kdaj izvem, v katerem razredu sem? *modra*
Nam je tudi to povedala knjižničarka pri prevzemu učbenikov, je bil pa tudi seznam vseh prvih letnikov po razredih na oglasni deski, da si lahko videl, kdo so tvoji sošolci. Po učbenike smo šli konec avgusta.
*modra* Kako poteka prvi dan? *modra*
Pri nas je bilo takole. Ob 9.00 se je vse skupaj začelo, bili smo v razredu, kjer nam je dal razrednik osnovna navodila, neke papirje in urnik. Vmes so prišli še ravnatelj in svetovalni delavki, da so se predstavili. Potem nam je razrednik razkazal šolo, nam povedal, kje je kaj, in okoli 11.00 smo lahko šli.
*modra* Kako naj dobim prijatelje? *modra*
To vprašanje ni lahko. Najboljše je, da prideš do nekoga in se enostavno začneš pogovarjat. Vse tam je malo strah, jim je nerodno, in marsikdo bo vesel, da prideš do njega. Predstavi se mu, vprašaj ga, iz katere šole/kraja je, kakšni so njegovi hobiji... Ne pozabi pa, da osebe, s katerimi govoriš prvi dan, ne bodo nujno tvoji prijatelji do konca srednje šole. Ampak s tem ni nič narobe, saj moraš svoje sošolce spoznati in to lahko storiš le preko pogovora. Zelo dobro je tudi, da v razredu k nekomu prisedeš, da ne sediš sam. Tako tudi veliko lažje začneš pogovor. Poskusi pridobiti vsaj 1 kontakt, če boš imel kdaj kakšno vprašanje, da lahko koga vprašaš. Da pa imaš sploh čas komunicirati z ljudmi, predlagam, da prideš v šolo pravočasno, da v miru najdeš, kam moraš iti in da spoznaš ljudi.
*modra* Kaj potrebujem s sabo prvi dan? *modra*
Nič posebnega (razen če ti šola pove drugače, seveda), beležko, pisalo in dobro voljo. :)
*modra* Kako je fazaniranje? *modra*
Najprej za vse, ki ne veste, kaj je to: ko si prvi letnik, rečejo, da si fazan, in na prvi dan te (tradicionalno) starejši letniki popišejo s črkami F.
Fazaniranja se res ni treba bati, saj je na veliko šolah to prepovedano. To se potem počne bolj kot ne v centru mesta (v Ljubljani je to Čopova), in če greš tja, boš verjetno popisan. Torej, če nočeš biti popisan, se izogibaj takih ulic, kjer pa to poteka, se že vidi na daleč, saj je tam ogromno ljudi. Če hočeš biti popisan, predlagam, da si najprej sam napišeš kakšen F, da bodo drugi vedeli, da si fazan (jaz sem prvi F kar težko dobila, ko pa sem ga imela, so me veliko hitreje popisali). Tam tudi uporabljajo spreje, zato predlagam, da nimaš nekih vrednih, lepih oblačil, ker je velika verjetnost, da se bodo umazala (kot sem že omenila - veliko ljudi je tam, in lahko te nekdo tudi ponesreči pošprica, ko npr. šprica nekoga drugega). Meni je na srečo vse šlo dol iz oblačil, ampak sem morala večkrat oprati. Ne pozabi pa, da si boš moral vse te barve umiti dol iz kože na koncu dneva. Z milom in vodo gre presenetljivo dobro dol.
*modra* Kaj obleči za prvi dan? *modra*
Nekaj, v čemer se počutiš dobro. Kot sem že omenila, naj bo to nekaj, kar se lahko umaže (tudi torbica/tote bag/nahrbtnik naj bo tak). Iskreno povedano pa se nihče ne spomni, kaj je kdo oblekel prvi dan.
Upam, da vam je bil ta del všeč, da sem odgovorila na kakšna vprašanja in da vam bo prišel prav. Če imate kakšna vprašanja v zvezi z gimnazijo, kar vprašajte. Želim vam lep prvi dan. :)
danes je že 2. del bloga, govorili pa bomo o temi, ki se (na žalost) že kar hitro bliža. To je 1. šolski dan. Če kdo še ni prebral prvega dela, ga vabim, da ga prebere in komentira, hvala pa tistim, ki ste ga že.
*modra* Kje dobim informacije o prvem šolskem dnevu, npr. kam moram priti? *modra*
V večini primerov to piše na spletni strani šole, nam pa je knjižničarka povedala tudi, ko smo prišli po učbenike. Pri nas je bil v avli seznam, v katero učilnico moraš na prvi dan.
*modra* Kdaj izvem, v katerem razredu sem? *modra*
Nam je tudi to povedala knjižničarka pri prevzemu učbenikov, je bil pa tudi seznam vseh prvih letnikov po razredih na oglasni deski, da si lahko videl, kdo so tvoji sošolci. Po učbenike smo šli konec avgusta.
*modra* Kako poteka prvi dan? *modra*
Pri nas je bilo takole. Ob 9.00 se je vse skupaj začelo, bili smo v razredu, kjer nam je dal razrednik osnovna navodila, neke papirje in urnik. Vmes so prišli še ravnatelj in svetovalni delavki, da so se predstavili. Potem nam je razrednik razkazal šolo, nam povedal, kje je kaj, in okoli 11.00 smo lahko šli.
*modra* Kako naj dobim prijatelje? *modra*
To vprašanje ni lahko. Najboljše je, da prideš do nekoga in se enostavno začneš pogovarjat. Vse tam je malo strah, jim je nerodno, in marsikdo bo vesel, da prideš do njega. Predstavi se mu, vprašaj ga, iz katere šole/kraja je, kakšni so njegovi hobiji... Ne pozabi pa, da osebe, s katerimi govoriš prvi dan, ne bodo nujno tvoji prijatelji do konca srednje šole. Ampak s tem ni nič narobe, saj moraš svoje sošolce spoznati in to lahko storiš le preko pogovora. Zelo dobro je tudi, da v razredu k nekomu prisedeš, da ne sediš sam. Tako tudi veliko lažje začneš pogovor. Poskusi pridobiti vsaj 1 kontakt, če boš imel kdaj kakšno vprašanje, da lahko koga vprašaš. Da pa imaš sploh čas komunicirati z ljudmi, predlagam, da prideš v šolo pravočasno, da v miru najdeš, kam moraš iti in da spoznaš ljudi.
*modra* Kaj potrebujem s sabo prvi dan? *modra*
Nič posebnega (razen če ti šola pove drugače, seveda), beležko, pisalo in dobro voljo. :)
*modra* Kako je fazaniranje? *modra*
Najprej za vse, ki ne veste, kaj je to: ko si prvi letnik, rečejo, da si fazan, in na prvi dan te (tradicionalno) starejši letniki popišejo s črkami F.
Fazaniranja se res ni treba bati, saj je na veliko šolah to prepovedano. To se potem počne bolj kot ne v centru mesta (v Ljubljani je to Čopova), in če greš tja, boš verjetno popisan. Torej, če nočeš biti popisan, se izogibaj takih ulic, kjer pa to poteka, se že vidi na daleč, saj je tam ogromno ljudi. Če hočeš biti popisan, predlagam, da si najprej sam napišeš kakšen F, da bodo drugi vedeli, da si fazan (jaz sem prvi F kar težko dobila, ko pa sem ga imela, so me veliko hitreje popisali). Tam tudi uporabljajo spreje, zato predlagam, da nimaš nekih vrednih, lepih oblačil, ker je velika verjetnost, da se bodo umazala (kot sem že omenila - veliko ljudi je tam, in lahko te nekdo tudi ponesreči pošprica, ko npr. šprica nekoga drugega). Meni je na srečo vse šlo dol iz oblačil, ampak sem morala večkrat oprati. Ne pozabi pa, da si boš moral vse te barve umiti dol iz kože na koncu dneva. Z milom in vodo gre presenetljivo dobro dol.
*modra* Kaj obleči za prvi dan? *modra*
Nekaj, v čemer se počutiš dobro. Kot sem že omenila, naj bo to nekaj, kar se lahko umaže (tudi torbica/tote bag/nahrbtnik naj bo tak). Iskreno povedano pa se nihče ne spomni, kaj je kdo oblekel prvi dan.
Upam, da vam je bil ta del všeč, da sem odgovorila na kakšna vprašanja in da vam bo prišel prav. Če imate kakšna vprašanja v zvezi z gimnazijo, kar vprašajte. Želim vam lep prvi dan. :)
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Me veseli, da delaš blog o gimnaziji, saj res velik pilovcev v svetovalnici objavljajo taka vprašanja ...
3
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
ahh ja prvi šolski dan je blizu :/
3
.png "Druščina 5")
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
Ful dober blog, zlo zanimivo si opisala čist usa moja vprašnja :wink::grinning:
1
Moj odgovor:
girlie15
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
nezadovoljstvo glede sebe
Živjo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
Sem punca, stara 16 let. Pri sebi zadnje čase opažam, da imam velik problem sama s seboj oz. z mojim izgledom.
Začnimo pri teži. Visoka sem okoli 162cm in kar nekaj časa sedaj sem imela konstantno težo 55kg. Že to se mi je zdelo veliko in sem hotela težo spraviti pod 50kg. Ko sem se s seboj končno sprijaznila in se začela imeti rada, pa BUM se zredim na kar 58kg. To se mi zdi ogromno. Ne morem brez da se vsak dan stehtam. Opažam različno, ko sem napeta imam 58kg, kakšen dan celo 56kg. Ne vem zakaj moja teža tako niha. Če mi tehtnica pokaže kilograme s katerimi nisem zadovoljna, se včasih celo zjokam, vedno pa imam zato slab dan. Mogoče je to povezano tudi s tem da sem pred nekaj meseci začela redno teči, ravno zato da bi ostala v formi in pridobila kondicijo (pa tudi da bi shujšala). Morda pridobivam mišično maso, a s seboj nisem zadovoljna. Med tekom se počutim res odlično, ker počnem nekaj zase, ampak ali je cena vredna tega da se bom zredila?
Druga težava pa je samopodoba v družbi. Na splošno sem bolj tiha in umirjena punca, a to ne pomeni da se ne znam sprostiti. Vsi s katerimi se družim največ časa vejo da znam biti tudi glasna in zabavna. S tistimi pravimi prijateljicami se res sprostim, a med sošolci in razredom pač ne morem biti taka da se kar obrnem eno vrsto nazaj k fantom in se začnem pogovarjat. Želim biti bolj sponatana, ampak ali bom potem to še vedno jaz?
Tretjič. Opažam vse ko si podobne starosti kot jaz, in veliko jih je skupaj. So pač poparčkani. Sošolke mi razlagajo kako si cele dneve pišejo s fanti. Kako hodijo na pijače skupaj z njimi. Kako grejo skupaj žurat ob vikendih. Jaz pa se borim le s to šolo in se non stop učim. Daleč od tega da ne bi že v preteklosti izvedela da sem bila kakšnemu fantu všeč, bila sem všeč že kar nekaj fantom. Ampak takrat smo bili majhni. Že sedaj si mi zdi malo zgodaj, da bi imela fanta. A, ob enem si ga želim. Tudi jaz želim biti del tega. Nisem še imela prvega poljuba, malo mi je nerodno. Nekako imaš prvi poljub pri 13, 14. Zato sem verjetno kriva sama, lahko bi bila skupaj s kom, a tega nisem hotela. Govorim si fokus mora biti na šoli. Morda pa delam napako. Jaz si želim spoznati fanta, ki me bo imel zares rad. Jaz nočem teh kratkih situationshipov in ne vem česa vsega. Jaz želim da bi me nekdo imel rad tako zares. Tako da bi mi prinesel rože, ne pa ponudil cigareta. Tako, da bi me povabil na kavo, ne pa v klub žurat. Tako, da bi me peljal v hribe, ne pa k sebi domov. Nekoga ki me bi čakal da sem pripravljena jaz. Nekako ne vem če to v tem svetu še obstaja. Za sedaj sem ugotovila le to da so vsi fantje isti. Iščim tak old love style, nekaj posebnega. Fanta s katerim bom skupaj dalj časa in ne le eno noč.
Ali ima kdo morda kakšen nasvet glede mojih problemov? Hvala vam če boste sploh prebrali. Če si kdo v današnjem svetu vzame 2minutki da prebere tako dolgo objavo.
