Hej
Po dolgem času sem nazaj s svojim blogom. Danes bomo združili dve pomembni temi *b* duševno zdravje in invalidnost *b*. Oktober je namreč mesec duševnega zdravja.
Naredila sem malce raziskave na temo duševnega zdravja svetovnem spletu. Gibalno ovirani ljudje imajo 32 % možnosti, da pristanejo v hujši duševni stiski. Zdravi ljudje imajo zgolj 8 % možnosti za to. Gotovo se sprašujete zakaj je temu tako. Razloge, ki so mojem ključni za tako statistiko bi lahko naštevali v neskončnost. Dejstvo, da smo invalidi smo večkrat izključeni iz različnih druženj bi bil lahko(po mojem mnenju) eden izmed njih.
Tudi sama sem se znašla v podobni stiski.
Pred pandemijo koronavirusa sem sebe vedno gledala, kot na isto v primerjavi z drugimi. Večkrat sem bila odsotna od pouka, a to me ni nikoli motilo. Potem se je zgodil kovid. Medtem, ko so vsi pogrešali druženje v šoli sem jaz končno dobila možnost druženja na daljavo s sošolci. Ker pa so sošolci kmalu šli nazaj v šolo, sem jaz po nasvetu strokovnjakov ostala doma. Šesti razred sem končala na daljavo. Enako je bilo naslednje šolsko, ko sem bila celo šolsko leto doma. Na sredini osmega razreda pa sem zlomila psihično. Šola mi je predstavljala edini način druženja, takrat pa še tega nisem imela. Mislila sem, da sploh nisem dovolj normalna, da bi se lahko družila. Počutila sem se drugačno med vsemi učenci naši šoli, ki so vsi na en način drugačni. Bila sem zelo osamljena. Po pogovoru s psihologinjo sem v devetem razredu začela hoditi v šolo. Zaradi vseh težav v prejšnjem šolskem letu sem postala sramežljiva. Upala, sem da me bodo sošolci veseli. Pa me vsi, razen ene sošolke niso bili veseli. Med odmori sem se dolgočasila, ker so se vsi družili v drugih razredih. Kljub prizadevanjem učiteljev in ravnateljice me sošolci niso sprejeli medse. Sedaj obiskujem srednjo šolo in imam sošolki, ki sta me odlično sprejeli in se veliko družimo.
Če kadarkoli srečate koga, ki je drugačen ga sprejmite v svojo družbo, s tem mu lahko prihranite kakšno stisko.
+++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
To bo vse za danes,
Vitica:purple_heart:
Po dolgem času sem nazaj s svojim blogom. Danes bomo združili dve pomembni temi *b* duševno zdravje in invalidnost *b*. Oktober je namreč mesec duševnega zdravja.
Naredila sem malce raziskave na temo duševnega zdravja svetovnem spletu. Gibalno ovirani ljudje imajo 32 % možnosti, da pristanejo v hujši duševni stiski. Zdravi ljudje imajo zgolj 8 % možnosti za to. Gotovo se sprašujete zakaj je temu tako. Razloge, ki so mojem ključni za tako statistiko bi lahko naštevali v neskončnost. Dejstvo, da smo invalidi smo večkrat izključeni iz različnih druženj bi bil lahko(po mojem mnenju) eden izmed njih.
Tudi sama sem se znašla v podobni stiski.
Pred pandemijo koronavirusa sem sebe vedno gledala, kot na isto v primerjavi z drugimi. Večkrat sem bila odsotna od pouka, a to me ni nikoli motilo. Potem se je zgodil kovid. Medtem, ko so vsi pogrešali druženje v šoli sem jaz končno dobila možnost druženja na daljavo s sošolci. Ker pa so sošolci kmalu šli nazaj v šolo, sem jaz po nasvetu strokovnjakov ostala doma. Šesti razred sem končala na daljavo. Enako je bilo naslednje šolsko, ko sem bila celo šolsko leto doma. Na sredini osmega razreda pa sem zlomila psihično. Šola mi je predstavljala edini način druženja, takrat pa še tega nisem imela. Mislila sem, da sploh nisem dovolj normalna, da bi se lahko družila. Počutila sem se drugačno med vsemi učenci naši šoli, ki so vsi na en način drugačni. Bila sem zelo osamljena. Po pogovoru s psihologinjo sem v devetem razredu začela hoditi v šolo. Zaradi vseh težav v prejšnjem šolskem letu sem postala sramežljiva. Upala, sem da me bodo sošolci veseli. Pa me vsi, razen ene sošolke niso bili veseli. Med odmori sem se dolgočasila, ker so se vsi družili v drugih razredih. Kljub prizadevanjem učiteljev in ravnateljice me sošolci niso sprejeli medse. Sedaj obiskujem srednjo šolo in imam sošolki, ki sta me odlično sprejeli in se veliko družimo.
Če kadarkoli srečate koga, ki je drugačen ga sprejmite v svojo družbo, s tem mu lahko prihranite kakšno stisko.
+++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
To bo vse za danes,
Vitica:purple_heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
oooooo ves ku ai me presenetila! na dober nacin ofc ;)
aja sej res, okt je mesc dusevnega zdravja ja, na soli smo mel neke plakate
ja.... to je smiselno. invalidi so pogosto izkljuceni iz druzabnih dogodkov iz tega, kar se lahko sprevrze v stisko, ta pa naraste v depresijo. zalostno, ker bi le nekaj druzenj a prijatelji lahko spremenilo celotno zadevo. ampak to vecinoma seveda no krivda invalidov, ampak bolj vseh nas.
:sob::sob::sob: vitica, ves ku mi je zal, da se ti je to zgodilo:sob: napisala si, da ti je zaj v srednji bolhse in upam, da tako tudi ostane<3
lepo se imejj<33
aja sej res, okt je mesc dusevnega zdravja ja, na soli smo mel neke plakate
ja.... to je smiselno. invalidi so pogosto izkljuceni iz druzabnih dogodkov iz tega, kar se lahko sprevrze v stisko, ta pa naraste v depresijo. zalostno, ker bi le nekaj druzenj a prijatelji lahko spremenilo celotno zadevo. ampak to vecinoma seveda no krivda invalidov, ampak bolj vseh nas.
:sob::sob::sob: vitica, ves ku mi je zal, da se ti je to zgodilo:sob: napisala si, da ti je zaj v srednji bolhse in upam, da tako tudi ostane<3
lepo se imejj<33
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
invalidi bi potrebovali več pozornosti po mojem mnenju, ne vem kkao je lhako nekdo tako hladen da te izloči pač ker si invalid
ps: spremljam tale blogec
ps: spremljam tale blogec
0
Moj odgovor:
Nenaa
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave s simpatijo
Živijo! jaz mam eno težavico. imam simpatijo in ne morem nehat razmišljat o njem! mela sem že prej simpatije, ampak on je res tisti, ki mi je resnično všeč, ne zato kr je lep ampak kr je spoštljiv, prijazen in vljuden. jaz sem nova na soli, on je leto starejši in je res zlo prijazen z mano in rabim nasvet kako se zacet pogovarjat z njim kr me je strah. sucer me on kdaj kaj vprasa ampak se ne meniva dosti.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
druga stvar je da sem zelo žalostna kr ma on baje visoke standarde in ni šans da bi bil zmano. ena sosošolka je bla tut u njega in se pogovarjala z njegovimi sošolci in rekli da ga raje pusti ampak jaz ne morem.
prosim svetujte samo kako naj se začnem družit z njim (v šoli), kako naj mu do konca šolskega leta povem da mi je všeč brez da bi se osramotila pred celo šolo.
Vprašanje
Kako ocenjuješ rubriko Šport?
Všeč mi je takšna, kot je.
(14)
Raje kot novičke bi imel/a članek, ki se posveti enemu športu posebej.
(7)
Šport me na sploh ne zanima.
(9)






Pilov blog