Hej
Po dolgem času sem nazaj s svojim blogom. Danes bomo združili dve pomembni temi *b* duševno zdravje in invalidnost *b*. Oktober je namreč mesec duševnega zdravja.
Naredila sem malce raziskave na temo duševnega zdravja svetovnem spletu. Gibalno ovirani ljudje imajo 32 % možnosti, da pristanejo v hujši duševni stiski. Zdravi ljudje imajo zgolj 8 % možnosti za to. Gotovo se sprašujete zakaj je temu tako. Razloge, ki so mojem ključni za tako statistiko bi lahko naštevali v neskončnost. Dejstvo, da smo invalidi smo večkrat izključeni iz različnih druženj bi bil lahko(po mojem mnenju) eden izmed njih.
Tudi sama sem se znašla v podobni stiski.
Pred pandemijo koronavirusa sem sebe vedno gledala, kot na isto v primerjavi z drugimi. Večkrat sem bila odsotna od pouka, a to me ni nikoli motilo. Potem se je zgodil kovid. Medtem, ko so vsi pogrešali druženje v šoli sem jaz končno dobila možnost druženja na daljavo s sošolci. Ker pa so sošolci kmalu šli nazaj v šolo, sem jaz po nasvetu strokovnjakov ostala doma. Šesti razred sem končala na daljavo. Enako je bilo naslednje šolsko, ko sem bila celo šolsko leto doma. Na sredini osmega razreda pa sem zlomila psihično. Šola mi je predstavljala edini način druženja, takrat pa še tega nisem imela. Mislila sem, da sploh nisem dovolj normalna, da bi se lahko družila. Počutila sem se drugačno med vsemi učenci naši šoli, ki so vsi na en način drugačni. Bila sem zelo osamljena. Po pogovoru s psihologinjo sem v devetem razredu začela hoditi v šolo. Zaradi vseh težav v prejšnjem šolskem letu sem postala sramežljiva. Upala, sem da me bodo sošolci veseli. Pa me vsi, razen ene sošolke niso bili veseli. Med odmori sem se dolgočasila, ker so se vsi družili v drugih razredih. Kljub prizadevanjem učiteljev in ravnateljice me sošolci niso sprejeli medse. Sedaj obiskujem srednjo šolo in imam sošolki, ki sta me odlično sprejeli in se veliko družimo.
Če kadarkoli srečate koga, ki je drugačen ga sprejmite v svojo družbo, s tem mu lahko prihranite kakšno stisko.
+++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
To bo vse za danes,
Vitica:purple_heart:
Po dolgem času sem nazaj s svojim blogom. Danes bomo združili dve pomembni temi *b* duševno zdravje in invalidnost *b*. Oktober je namreč mesec duševnega zdravja.
Naredila sem malce raziskave na temo duševnega zdravja svetovnem spletu. Gibalno ovirani ljudje imajo 32 % možnosti, da pristanejo v hujši duševni stiski. Zdravi ljudje imajo zgolj 8 % možnosti za to. Gotovo se sprašujete zakaj je temu tako. Razloge, ki so mojem ključni za tako statistiko bi lahko naštevali v neskončnost. Dejstvo, da smo invalidi smo večkrat izključeni iz različnih druženj bi bil lahko(po mojem mnenju) eden izmed njih.
Tudi sama sem se znašla v podobni stiski.
Pred pandemijo koronavirusa sem sebe vedno gledala, kot na isto v primerjavi z drugimi. Večkrat sem bila odsotna od pouka, a to me ni nikoli motilo. Potem se je zgodil kovid. Medtem, ko so vsi pogrešali druženje v šoli sem jaz končno dobila možnost druženja na daljavo s sošolci. Ker pa so sošolci kmalu šli nazaj v šolo, sem jaz po nasvetu strokovnjakov ostala doma. Šesti razred sem končala na daljavo. Enako je bilo naslednje šolsko, ko sem bila celo šolsko leto doma. Na sredini osmega razreda pa sem zlomila psihično. Šola mi je predstavljala edini način druženja, takrat pa še tega nisem imela. Mislila sem, da sploh nisem dovolj normalna, da bi se lahko družila. Počutila sem se drugačno med vsemi učenci naši šoli, ki so vsi na en način drugačni. Bila sem zelo osamljena. Po pogovoru s psihologinjo sem v devetem razredu začela hoditi v šolo. Zaradi vseh težav v prejšnjem šolskem letu sem postala sramežljiva. Upala, sem da me bodo sošolci veseli. Pa me vsi, razen ene sošolke niso bili veseli. Med odmori sem se dolgočasila, ker so se vsi družili v drugih razredih. Kljub prizadevanjem učiteljev in ravnateljice me sošolci niso sprejeli medse. Sedaj obiskujem srednjo šolo in imam sošolki, ki sta me odlično sprejeli in se veliko družimo.
Če kadarkoli srečate koga, ki je drugačen ga sprejmite v svojo družbo, s tem mu lahko prihranite kakšno stisko.
+++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++++
To bo vse za danes,
Vitica:purple_heart:
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
oooooo ves ku ai me presenetila! na dober nacin ofc ;)
aja sej res, okt je mesc dusevnega zdravja ja, na soli smo mel neke plakate
ja.... to je smiselno. invalidi so pogosto izkljuceni iz druzabnih dogodkov iz tega, kar se lahko sprevrze v stisko, ta pa naraste v depresijo. zalostno, ker bi le nekaj druzenj a prijatelji lahko spremenilo celotno zadevo. ampak to vecinoma seveda no krivda invalidov, ampak bolj vseh nas.
:sob::sob::sob: vitica, ves ku mi je zal, da se ti je to zgodilo:sob: napisala si, da ti je zaj v srednji bolhse in upam, da tako tudi ostane<3
lepo se imejj<33
aja sej res, okt je mesc dusevnega zdravja ja, na soli smo mel neke plakate
ja.... to je smiselno. invalidi so pogosto izkljuceni iz druzabnih dogodkov iz tega, kar se lahko sprevrze v stisko, ta pa naraste v depresijo. zalostno, ker bi le nekaj druzenj a prijatelji lahko spremenilo celotno zadevo. ampak to vecinoma seveda no krivda invalidov, ampak bolj vseh nas.
:sob::sob::sob: vitica, ves ku mi je zal, da se ti je to zgodilo:sob: napisala si, da ti je zaj v srednji bolhse in upam, da tako tudi ostane<3
lepo se imejj<33
0
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
invalidi bi potrebovali več pozornosti po mojem mnenju, ne vem kkao je lhako nekdo tako hladen da te izloči pač ker si invalid
ps: spremljam tale blogec
ps: spremljam tale blogec
0
Moj odgovor:
Cindy
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Težave
Moj razred je danes dobil nazaj ocenjevanja zgodovine, in moj sošolec (nisva ne prijatelja, ne sivražnika) me je vprašal koliko sem dobila (veljam za odljičnakinjo). In jaz sem ga nazaj vprašala koliko je dobil on, in on je dobil nezadostno in to mi je povedal. In jaz sem mu rekla "bravo" ampak to ne na žaljiv način, ampak na spodbuden način (manjkala mu je točka do zadostne ocene) da bo drugič bolje. In on mi je začel nekaj težit, izrekel nekaj neprimernih besed, in to je slišal še učitelj, in me nakregal (ampak sem povedala kako sem mislila tisti "bravo" in se opravičila. In zatem je rekel da bom po reki plavala, in da bo še moj mlajši bratec. Mene je strah kako bo ko bom prišla v šolo, sicer se imam do njega namen vesti normalno (torej brez govorjenja) ampak kaj če mi bo kaj te "ideje" uresničil?
Hvala :kissing_heart:
Hvala :kissing_heart:
Vprašanje
Kako vam je všeč zgodba v Pilu?
Zelo mi je všeč.
(169)
Srednje.
(128)
Ni mi všeč.
(35)
POIŠČI PILOVCA/KO
Pogosta vprašanja
POSVOJI ŠNOFIJA!
Priljubljene objave
Zadnji odgovori
...medtem pa se jaz vozim v prtljazniku avta ...
Veš, o tem nisem ravno prepričana.:thinking::thinking::confused::rolling_eyes::person_frow
Veš, o tem nisem ravno prepričana.:thinking::thinking::confused::rolling_eyes::person_frow
iiiiiiii, res ful najss blogec!!!!!!!!:kissing_smiling_eyes:
lovam:heart:
girlyy, to je groznoo:sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob::sob:. ...
oooo woww full lepo daj mi malo cukrckov:smirk::sparkling_heart::sparkling_heart::drooling_face:
lp ...