Pilov blogŽivljenski problemi (ker so) 1. del
7
Bu. Verjetno ste že ugotovili, da je to moj prvi blog lol. Spet nov profil, ker sem že tretjič pozabila geslo. Mogoče se vam zdi butasto. Ideja za blog, mislim. In ja, brezveze bo. Ampak vedno več ljudi se sooča s tem. Vsi se, v bistvu. In ker sem jaz pač jaz, rabim sistem za "ventanje". In to je to.
Včeraj sem se pogovarjala s prijateljem, in je omenil kako sovraži sebe. In jaz njemu kako sovražim sebe. In tako pač vse deluje. Zato se mi je zdela primerna tema za zdaj.
To je nekaj normalnega. VSAK je že imel trenutke, ko je hotel biti kdo drug. Vsi vemo, kako je biti sam svoj sovražnik, ker smo. Večinoma se zapremo vase (ah ja, izkušnje), ker imamo občutek, da nihče ne razume. Ampak to je prva stvar, ki se je moramo zavedati. Vsi razumemo (do katere meje je sicer povezano z empatijo/možnostjo vživeti se v druge, ampak vseeno). Največkrat se nočemo pogovarjati, ker se ne počutimo okej deliti svoje občutke. Kar je tudi popolnoma okej, ker ma vsak svoj "coping mechanism", in dokler deluje, ni panike. Ampak kaj, če to ni več vzdržno? Pogovor je rešitev, sure, ampak nekateri se pač ne moremo pripravit do tega.
Vzamimo za primer ta blog. 1. napisan je na najslabši možen način. 2. cmon, komu se da to brat? še meni ne. AMPAK v tem lahko najdemo oporo. V nečem, kjer se počutimo kot da se lahko izražamo (kar me spomni, stvari ne delajte, ker ste dobri v njih, amapk ker v njih uživate). Lhko je risanje, petje, pisanje... Mojemu prej omenjenemu prijatelju pomaga reševanje računov! KARKOLI!
Še enkrat, ker nimam več energije. Vsak je sam svoj sovražnik. Nevede se sabotiramo, sovražimo dele sebe ne da bi jih spremenili, ampak smo pač ljudje! Ljudje nismo ravno nežna, empatije polna vrsta. Nismo okej, ampak med SABO smo okej (ma to smisel???). Moramo razumet, da je lahko za nekoga boleče ko, nevem, polije limonado. Bolečine ne moremo primerjati. In ZATO se počutimo kot da nihče ne razume. Ampak vsi. Na koncu moramo vedno zaupati sebi tho. Ker smo edini, ki bomo tam vedno, ko se potrebujemo. In porabla sem 15 minut da povem to, okej, rekord.
Also, to bom še več pisala, tak da če nočete poslušat o random filozofskih temah, napišite v komentarje svoje random probleme<3
*i*disclaimer: okej ni moja najljubša beseda*i*
Včeraj sem se pogovarjala s prijateljem, in je omenil kako sovraži sebe. In jaz njemu kako sovražim sebe. In tako pač vse deluje. Zato se mi je zdela primerna tema za zdaj.
To je nekaj normalnega. VSAK je že imel trenutke, ko je hotel biti kdo drug. Vsi vemo, kako je biti sam svoj sovražnik, ker smo. Večinoma se zapremo vase (ah ja, izkušnje), ker imamo občutek, da nihče ne razume. Ampak to je prva stvar, ki se je moramo zavedati. Vsi razumemo (do katere meje je sicer povezano z empatijo/možnostjo vživeti se v druge, ampak vseeno). Največkrat se nočemo pogovarjati, ker se ne počutimo okej deliti svoje občutke. Kar je tudi popolnoma okej, ker ma vsak svoj "coping mechanism", in dokler deluje, ni panike. Ampak kaj, če to ni več vzdržno? Pogovor je rešitev, sure, ampak nekateri se pač ne moremo pripravit do tega.
Vzamimo za primer ta blog. 1. napisan je na najslabši možen način. 2. cmon, komu se da to brat? še meni ne. AMPAK v tem lahko najdemo oporo. V nečem, kjer se počutimo kot da se lahko izražamo (kar me spomni, stvari ne delajte, ker ste dobri v njih, amapk ker v njih uživate). Lhko je risanje, petje, pisanje... Mojemu prej omenjenemu prijatelju pomaga reševanje računov! KARKOLI!
Še enkrat, ker nimam več energije. Vsak je sam svoj sovražnik. Nevede se sabotiramo, sovražimo dele sebe ne da bi jih spremenili, ampak smo pač ljudje! Ljudje nismo ravno nežna, empatije polna vrsta. Nismo okej, ampak med SABO smo okej (ma to smisel???). Moramo razumet, da je lahko za nekoga boleče ko, nevem, polije limonado. Bolečine ne moremo primerjati. In ZATO se počutimo kot da nihče ne razume. Ampak vsi. Na koncu moramo vedno zaupati sebi tho. Ker smo edini, ki bomo tam vedno, ko se potrebujemo. In porabla sem 15 minut da povem to, okej, rekord.
Also, to bom še več pisala, tak da če nočete poslušat o random filozofskih temah, napišite v komentarje svoje random probleme<3
*i*disclaimer: okej ni moja najljubša beseda*i*
Moj odgovor:
kikiii
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
...
hi, men je pa ušeč en fnt k je oj sososolc in mi je po 3 letih spet ratu usec in dons k sm bla jelous k se je z drugimi ouncami pogovarju sm ugotovila da mi dejansk jee. ja zdej nvm kaj nj nardim da bi se bol postekala k se nc ne pogovarjava tko cist nc, sm ga dodala na snepu pre 3 dnevi in tko 2 al pa 3 krat zacela pogovor pa je sam na kratko odgovoru in zdj nvm kaj nj se nardim al naj sm obupam k mu stoposto nism usec
Vprašanje
Kako ti je všeč nova rubrika Hormoni in demoni?
Zelo mi je všeč. To so teme, ki me zelo zanimajo.
(42)
Take vsebine so vedno dobrodošle. Všeč mi je.
(59)
Nič posebnega , že vse vem.
(22)
