Zdele ko to pišem sm tm nekje tri četrtine že napisala, in pol se jokam že petnajst minut tkoda appreciate če bi prebral

Ojla!
Ker je še eno leto naokoli, je spet čas, da se ustavim in malo razmislim za kaj sem v tem letu hvaležna. In čeprav priznam, da sem tuki gor zdej še res redko, je Pil in ta spletna stran še vseeno ogromen del mojega življenja.

Najprej bi se zahvalila na splošno za revijo, čeprav nanjo nisem več naročena (julij/avgust) je bila moja zadnja številka, ker nisem imela več toliko časa in me ni več tako zanimala. Vseeno me je do zdaj vedno razveselila, ko je mesečno prišla v moj nabiralnik. Naročena sem bila kar dolgo, zdaj ko sem šla doma gledat sem našla 50 Pilov, bilo jih je še veliko več, ampak so še drugod po hiši + veliko sem jih že dala naprej sosedi, sestrični, ali pa nesla na izmenjevalnico. Moj najstarejši pil je iz februarja 2017, čeprav takrat še nisem bila naročena ampak mi ga je dala ena knjižničarka ko je odpisovala stare revije. (btw a še kdo ful pogreša rubrike Prva pomoč in Pisalnica? Zdaj ko gledam so rubrike dosti drugačne, najbolj recimo pogrešam rubriko Prva pomoč, in seveda Pisalnica, kar me pripelje do druge točke.

Ne vem, če se je rubriki reklo ravno Pisalnica, ampak je prav to oglaševala. Tam si lahko prebral prvo poglavje neke zgodbe, potem pa si moral iti na Pilovo spletno stran, da si na Pisalnici prebral nadaljevanja. Tako sem tudi jaz prvič prišla na takrat še staro Pilovo spletno stran, zdaj sklepam da tam nekje spomladi leta 2020 (skor šest let guys, skor šest let). Definitivno sem zdej tuki gor res manj, zato tudi ne poznam nikogar in noben ne pozna mene (hja, folk se je kr dost zamenjal v tem času). V tem času sem napisala tko miljardo zgodb (dokončala točno dve, vem, aplavz), mela tm tri šole (pilove šole so ble peak), moja največja, Šola za Modne kreatorje je mela dva letnika in tri izbirne predmete btw (11 letna js je to vzela zelo resno), bila sem tudi v mnogih šolah, čeprav sem zelo nevestno delala naloge (kej dost se ni spremenilo iskreno), in seveda, spoznala sem ogromno število super ljudi.

To je moja tretja točka: hvala za čisto vse pilovce, tiste s katerimi sem interactala, tiste s katerimi nisem. Res veliko ljudi zdaj ni več tukaj, in skoraj vseh imen ne prepoznam, a se še vedno počutim kot doma. Zdi se mi, da so me pred parimi leti kar poznali na Pilu, lahko pa rečem da se nisem kej dosti kregala (mela sem sicer one sided beef z eno pilovko ki je tuki ne bom omenjala ker je bla vedno ful nice do mene in nisem najbolj ponosna na to, ampak sm rešla)

Ni pa vse ostalo samo znotraj Pila. S Her (hermiona granger) in Ginny (Ginny Weasley) smo se povezale še zunaj, prek Vibra (cue the crying). Iskreno res ne morm opisat kok so mi bli te ljudje všeč, in kok sem se mela v pogovorih z njimi fajn. Bla sm res kr og viber grupe, in sem jo gledala ves čas kako je rasla - sicer sem bila kasneje removana zaradi neaktivnosti (mami mi je vzela fon), amapk še zmer nism bla jezna alpa ful bed alpa kej, na tej točki potem itak ni blo več tok isto kr so se ljudje mal zamenjal. Kt nek loner girl lahko rečem, da so bli to mogoče najbolj pristni prjatli ki sem jih kdaj mela. Če je kdo, ki je bil v grupi tuki naj mi plis napiše na kotiček pa se lah kdaj kej pogovarjamo.

Evo, to je to iz moje strani, pa se vidmo še kej ane :) (naj vas smajli ne zavede, zdele jokam od vseh spominov)
Z ljubeznijo,
Vaša Sova22
oz. Julija <3