Tema.
To je vse kar se lahko spomnim. Tema, nato pa...nič. Le eno ime. Kaj je že? Tedy? - Theo? - Theodore!
Počasi odprem svoje oči in se razgledam po deželi obdani z večnim sončnim vzhodom. Ležim na presenetljivo mehki travi.
"Kje sem?" se vprašam na glas. Odgovori mi tišina. Super, pomislim, zdaj se pogovarjam sama s sabo. Vstanem se in si ogledam svojo opravo; dolge cargo hlače in temnomodra kratka majica. Moji temni lasje so speti v dve kiti, med njimi pa imam vpletena modra trakova. Okoli vratu začutim ogrlico - čudno, nikoli nisem marala ogrlic. Vsaj mislim da. Ugh karkoli kot da se spomnim česarkoli! Spomniš se tistega imena, mi prigovarja mali glasek, ki ga ignoriram. Postanem žejna in v trenutku zaslišim šumenje reke, ki je naključno za vogalom. Ob njej najprej popijem nekaj čiste vode in se nato zleknem na travo, ki je tudi tukaj mehka kot najudobnejša postelja. Čeprav sem se ravno zbudila sem že utrujena. Nasmehnem se svoji neumnosti. Mislim, da postajam nora že po petih minutah v tej čudni deželi.
Čez minuto ali dve zaslišim glasove, ki se mi nevarno približujejo.
"Si prepričana, da je tu Agentka Wylde?" vpraša prvi, moški glas.
"G. Arch je rekel da bo tu. Ne vem zakaj mu ne zaupaš Walker."
"Kdo je rekel, da mu ne zaupam in za tebe sem Agent Walker." V njegovem glasu se sliši sarkazem. Veliko sarkazma.
Preden se sploh zavedam sem že na drevesu, skrita v krošnji. Joj, kaj delaš ti gremlin? me vpraša glasek v glavi; ti ljudje ti lahko mogoče povejo nekaj česar ne veš o sebi - torej karkoli! Spet ga ignoriram in se osredotočim na prisluškovanje dveh agentov.
"Veš kaj? Glede na to, da tu dobiš karkoli si zaželiš si bom mogoče zaželel da utihneš!" Agent Walker prekine Agentko Wylde in si v ušes vtakne slušalke, ki so zrastle na...grmu? Od presenečenja skoraj padem po tleh. Wylde zavije z očmi;
"Tako si otročji, da si že skoraj prikupen."
"Ne slišim te!" na glas reče Agent Walker in pomigne proti svojim slušalkam. A v moji glavi preveč zvoni da bi to opazila. Karkoli si želiš? To ne more biti res! Mislim res je da to tiste slušalke zrastle na grmu takoj ko si jih je zaželel in da sem našla vodo trenutek po tem, ko sem postala žejna ampak...to nima smisla! Saj nisem v nobenem filmu!
Ko se končno zberem se Agenta že premikata po neznani poti, za katero sem prepričala, da še ni bila tam trenutek prej. Odločim se, da jima sledim.
Samo sebe presenetim s svojo tihostjo. Saj sem že kot kakšna nindža. V glavi se predstavljam prizor ter se potiho zahihitam. Komaj opazim, da se je Agentka Wylde ustavila in za seboj povlekla Agenta Walkerja.
"Kaj, si že pogrešala moj glas?" vpraša sarkastično in si iz ušes vzame slušalke; "Škoda ravno sem začel poslušat FE!N."
"V tvojih sanjah Walker." Agentka Wylde zavije z očmi; "Samo nekaj sem hotela preveriti." Začne se približevati mojemu drevesu. Čakaj - nevarno se začne približevati *i*mojemu*i* drevesu.
Moja pamet je očitno pobegnila in naredim prvo stvar, ki mi pade na pamet. Je bila logična ali pametna? No... odvisno iz kakšnega vidika pogledaš.
"Bu!" vzkliknem in v trenutku obžalujem.
Agentka Wylde je na tleh, zamrznjena.
"O šit! Oprosti, res ne vem kaj se dogaja z mano." Ponudim ji roko, ki jo vzame, medtem ko se Agent Walker v ozadju valja po tleh od smeha. Agentka se vstane in mu nameni smrtonosen pogled, ob katerem utihne, po obrazu pa se mu razširi zavednost kdo ve česa;
"Čakaj malo," reče; "Praviš mi, da jo iščeva že vsaj tri ure, ona pa se šele zdaj odloči skočit izza drevesa. Ne me razumet narobe - bilo je legendarno, ampak resno?"
Tri ure? Očitno res nisem imela občutka za čas. Namenim mu začuden pogled, ki mi ga vrne.
"O čem govori?" vprašam Agentko Wylde, ki me objame okoli ramena;
"Mislim, da se boš za tole hotela usesti."
_______________
No že drugič danes sem napisala to zgodbo. In...kak vam je? Upam, da vam je všeč kr jo pišem že tak 3 tedne<3