"Mislim, da se boš hotela za to usesti."
Moja glava je bila polna vprašanj, a sem ji vseeno sledila do bližnje zelenice. Pred nami se je pojavil manjši ogenj ob katerem so se grele penice. Wylde je zaskrbljeno pogledovala proti Walkerju, ki je zrl v praznino. Očitno ni bila navajena, da je bi tako tiho. Na nebu se je še vedno videl sončni vzhod, čeprav bi moralo biti že vsaj polnoč. Posedli smo se okoli ognja in vsak je vzel svojo palico, na katero je bila že nataknjena penica.
"No, kje naj začnem?" se je prva oglasila Wylde. Zopet je pogledala proti Walkerju, ki je stresel z glavo in se ji sarkastično nasmehnil. Šele zdaj sem si podrobneje pogledala njune oprave. Agent Walker je bil oblečen v trenerko in kratko majico na kateri je bil naslikana legokocke v nindža obleki. Njegove zelen oči so strmele v Wylde in tudi sama sem se obrnila proti njej. Wylde oz. Agentka Wylde je bila oblečena v kratke hlače in pulover, okoli vratu pi je visela rožnata ID kartica, ki se je ujemala z njenimi jagodni-blond lasmi. Njene sive oči so bile utrujene, za njimi pa sem za kanček sekunde opazila nekaj temnega. Ko je očitno dovolj premislila o tem, kako bi mi lahko na enostaven način povedala karkoli sem pač rabila vedeti, se je obrnila proti meni in si z roko popravila pramen las.
"Če sem dobila pravilne informacije," je začela in se na kratko zdrznila ob svojih izbranih besedah; "Se ničesar ne spomniš." Počasi sem pokimala. Nisem menila, da je bilo tisto ime- *i*Theodore*i* pomembno.
"Torej," globoko je vdihnila; "Bili smo zadolženi," pomignila je na sebe in Walkerja; "Naj bi te varovali pred nedoločeno nevarnostjo, ki je od tebe želela nekaj...pomembnega."
"Moje moči," sem uganila ob spominu njunega pogovora. Walker in Wylde sta nad mojim znanjem izgledela presenečena in nad niju je padla tišina.
"Kako si to vedela?" je po minuti tišine vprašal Walker; "V bistvu," se je hitro popravil; "To zdaj ni pomembno. Kar pa je pomembno - ali veš karkoli o svojih močeh?"
"Ne. Ampak kaj se je zgodilo z mojim spominom?" Walker in Wylde sta se spogledala. Očitno je bilo, da ju je bilo strah tega pogovora.
"Em... no se spomniš ko sva rekla, da smo bili zadolženi za tvojo varnost?" je živčno rekel Walker.
"Ja?" Začelo se mi je svitati kam vodi ta pogovor.
"Res smo se potrudili, ampak nisi hotela ostati. Nekaj o tem da rabiš nekoga posvariti..." po teh besedah je potihnil in očitno je bilo da iz njega ne spravim nobene besede več. Pogledala sem proti Wylde, ki je bila zaposljena z ogledovanje svoje zapestnice prijateljstva.
"Med tem, ko si bila že skoraj pri izhodu, te je eden od agentov ustrelil s pištolo, ki ti vzame spomine. Res ras res mi je žal...hotela sem ga ustaviti, a mi ni uspelo." je tiho rekla in v trenutku so ji oči zapolnile solze. Pomaknila se je proti meni in me objela medtem, ko sem pustila, da so tudi moje oči zapolnile solze. Iz kotička očesa sem opazila zamegljeno podobo Walkerja, ki naju je žalostno gledal.
___________________
No jaa ta del je mal krajši<33 Moon povej če vidiš ka sm not 'skrila' hehe pa hvala vsem ko to berete in komentirate kr ne vete kuk mi vaši komentarji pomenjo🫶