*b*Vivian*b*
Zadihano sem stopila prek strigojskih trupel. Čim hitreje sem morala priti ven. Napad je bil nepričakovan, zato so bile posledice še hujše in učencev niso mogli pravočasno evakuirati. Hitro sem stekla po stopnicah nekaj nadstropij navzgor, največja bitka se najbrž dogaja zunaj ali pa pri vhodu.
»Pazi!« je vzkliknil glas za mano.
Obrnila sem se in zagledala strigojko, ki bi mi v trenutku strla kosti, če se me neznani glas ne bi opozoril. V pošast sem poslala ogenj in njeno zmedenost izkoristila za ubod s količkom.
»Hvala.« sem rekla v smeri glasu in iz senc se je pokazala Kenia, dekle, ki se je poškodovalo v telovadnici.
»Ni problema, tako ali tako sem ti dolžna življenje.«
»Spravi se na varno, ker če se še enkrat skoraj ubiješ mi v drugo ne bo uspelo.« sem se zarežala in stekla dalje.
Na hodnikih v pritličju se je bojevalo nekaj varuhov in strigojev. Spretno sem se izmuznila mimo h glavnemu boju. Težko se je bilo ne zmeniti za trupla, a zdaj si nisem mogla privoščiti šibkosti. Preskakovanje luž krvi ni bilo nič v primerjavi s klanjem, ki me je čakalo.

*b*Sofia*b*
»Rada bi jim pomagala, ampak ne vem kako! Tako neuporabno se počutim.« sem potožila Chrysu.
»Hmm, pa bi že moral obstajati kakšen način se ti ne zdi?« zrl je v smeri šole in čelo se mu je gubalo od skrbi.
»Kaj pa vem. Za razliko od vas ne morem sama proizvajati vode, lahko pa jo uporabim če jo imam. Poleg tega se odlično razumem z vodnimi bitji in lahko diham pod vodo.«
»Če je tako pa imam idejo. Blizu šole imamo gorsko jezero v katerem mrgoli raznih bitji. Morda bi jih lahko prepričala, da nam pomagajo.«
»To je odlična ideja!« skočila sem na noge in mu pomagala vstati.
»Jaz bom šel s tabo. Jezero je zamrznemo, nekako ga ne treba staliti!«