*b*Vivian*b*
Količek sem že najmanj sedmič povlekla iz prsi ubitega strigoja. Bila sem v srcu bitke. Večino časa sem pomagala varuhom zmesti strigoje z ognjem, da so jih potem lažje zabodli, včasih pa tudi sama napičila kakšnega. Tisa se je na moji levi obglavljala pošasti z mečem, ki ga je dobila neznano kod.
Zažgala sem še enega strigoja in varuh, ki se je boril z njim mi je odobravajoče pokimal ter ga zabodel. Tla so bila popolnoma rdeča od krvi in polna trupel. Morala sem se prebiti ven. Varuhom v avli sem spotoma zmedla še nekaj nasprotnikov in stekla po hodniku proti stranskemu vhodu, kjer bi bil prehod na zunanjo bitko lažji.
Notranji vrt je bil popolnoma miren če odvzamemo zvoke bitke, ki se je odvijala za zidovi. Stekla sem mimo rastlinjaka in zavila v ovinek, nato pod obokan prehod in skozi živo mejo, ki je marsikomu služila kot bližnjica. Pogled me je več kot presenetil. Zunaj je bil pravi vihar. Očitno se niso bojevali samo varuhi. Stekla sem in od zadaj zabodla strigoja, s katerim se je bojevala zračna morojka. Moroji po navadi niso sodelovali v bitkah in so boje prepustili dampirskim varuhom.
Med prebijanjem sem nenadoma opazila znan obraz. Bil je eden od strigojev, ki so bili prisotni pri mojem spreminjanju. Stopila sem mu bližje. Brez dvoma je bil on.
»Tegale prepusti meni.« sem zakričala mlademu varuhu in uporabila kanček prisile, da se je umaknil.
»Pa se ponovno srečamo kaj! Julya te že komaj čaka veš.« zlobno se je nasmehnil.
»Torej je vse to njeno maslo kaj. Si je pa nabrala precej podpore.« pomignila sem k strigojem okoli nas.
»Pa še kako je njeno maslo. Komaj čaka, da se znova srečata.« zapodil se je vame. V trenutku sem od reagirala in manj kot sekunda je trajala, da se je spremenil v kupček prahu. Bes je plal skozme grozeč, da uniči vse kar je pred njim.
Zakorakala sem stran ni me bilo več strah strigojev okoli mene. Stopala sem skozi bitko in zažgala vsako pošast, ki se mi je približala. Nisem vedela od kod mi toliko moči, a občutek mi je pravil, da je nebo prav hitro zmanjkalo. Z dvignjeno brado in pokončno kakor kraljica sem se vzpenjala na grič pod katerim je divjal boj. Od tukaj me bo Julya zagotovo opazila. Ko sem prišla do vrha so moje roke kar same segle po nebu. Magija je cela skozme kakor veter. V nebo sem poslala nekaj ognjenih krogel, ki so se nato razblinile v tisoče plamenov. Samo še vprašanje časa kdaj se bo pokazala.