»Dame in gospodje, učenci iz Švicarske akademije za vampirje in seveda kandidati za prestol dobrodošli na ponovnem kronanju kralja vampirskega sveta!« smešen morojček s polizanimi rjavimi lasmi je z velikim zanosom govoril v mikrofon. Po celi dvorani se je razleglo navdušeno ploskanje. Sedem kandidatov za prestol je sedelo na odru vsak na svojem stolu. V prireditveni dvorani se je kar trlo ljudi. Prišli so vsi mogoči pomembneži, da bi počastili novega vladarja.
S Keithom sva sedela v tretji vrsti skupaj z ostalimi otroci kandidatov. Keith je smel biti tam, ker je princ. Hitro sem poiskala njegovo roko in jo živčno stisnila. Celo telo mi je drhtelo od pričakovanja, res sem želela, da bi moj oče postal kralj.
»Si v redu?« Keith me rahlo zaskrbljeno pogleda.
»Malce neučakano. Ampak naj te ne skrbi, lahko se nadzorujem.«
»Dobro.« pogled znova usmeri na oder.
»Preden razglasimo zmagovalca volitev vas prosim, da se umirite in prisluhnete govorom naših kandidatov!« znova pretirano veselo pove napovedovalec.
Cela dvorana potihne in Isabellina mama hitro stopi k mikrofonu. Zelo je elegantna in uglajena, njena dolga srebrna obleka pa zelo pristaja k pramenastim lasem. Poleg tega je rojena voditeljica, a zelo egoistična. Ima precej dober govor, precejšnja konkurenca. Sledi ji oče morojke Lune. Imel je slabši govor od prejšnje kandidatke, a to ne pomeni še nič. Nato govorijo trije kandidati, ki jih ne poznam. Vsi govori so precej dobri. Potem pride do mikrofona moj oče. Dihanje se mi rahlo pospeši in v možganih se mi začne raztezati megla. Ne, ne, ne, v redu sem. V redu sem. Nekajkrat globoko vdihnem. Julyin strup me ne sme preplaviti. Oče govori o mnogih pametnih rečeh, ki bi jih bilo dobro narediti, poleg tega je vedno zelo pravičen in moder. Marsikaj je govoril o dampirjih in o tem, da bi jim morali pridobiti boljše delovne razmere, kar sproži velik val odobravanja. Poudari tudi pomembnost šolanja za vampirje in obrambo pred strigoji.
»Za konec pa bi rad povedal še nekaj. Priznavam Chrysa Conta za svojega sina.« V dvorani se vse glave obrnejo k njemu. Nikoli si ne bi mislila, da bi Chrysa javno priznal.
»Prosim reci, da se to ni zares zgodilo.« šepnem Keithu.
»Uh… .«
»Ne, ne. Raje molči. Premislila sem si.« globoko vdihnem. Po dvorani se razlega pridušeno šepetanje. Zadnji nastopi še sedmi kandidat, a mu ne naklonim pozornosti. V mislih mi švigajo le razlogi za očetovo priznanje.
»Pomiri se princeska.« Keith uporabi moj stari vzdevek. Morda bom zdaj res resnična princesa. Če moj oče dobi krono.
»Saj se trudim.« zamomljam, vse moči uprem v to, da me Julya ne bi prevzela.
»Zdaj pa sledijo razglasitve volitev!« navdušeno zakriči morojček in spodbudi glasno ploskanje.
»Začeli bomo s kandidatom z najmanj glasovi.« nadaljuje, ko se ploskanje umiri. Iz modre kuverte v rokah potegne listek in v mikrofon glasno zakliče ime. Ni moj oče, eden od tistih treh plemičev, ki so govoril pred mojim očetom je. Za trenutek si oddahnem, a že je v rokah naslednja kuverta. Plemkinja, ki je imela zadnja govor je izpadla druga. Vstane s svojega stola in ljubko pomaha množici, nato odide. Nato izpadeta še en moroj in Lunin oče. Na odru ostanejo le še trije.
»Imamo zadnje tri, ki se potegujejo za prestol.« zadoni po dvorani. Močneje stisnem Keithovo roko.
»Tretji je… .« naredi dramatičen premor. »Luis Cessare.«
Moj oče bo morda postal kralj… .
»Zadnja dva… .« z očmi premeri množico. »Ali ste pripravljeni, da izvemo, kdo je naš novi vladar.«
»Jaaaa.« vsi vzkliknejo v en glas.
»Torej poglejmo… Zadnji izpadel kandidat ali kandidatka je…Catherine La Viro.« vsi okoli mene vstanejo na navdušeno ploskajo, povsod se sliši vzklike, ki popolnoma preglasijo moroja s polizanimi lasmi. Keith me dvigne na noge. Komaj dojamem resnico. Zdaj sem pa princesa.
Lep čas traja, da se vsi pomirijo in posedejo nazaj. Od nekod se pred mano pojavi dampir, na oder moram.
Chrys je z mano, zato mi je lažje. Stojiva drug ob drugemu in čakava na začetek. Ta del kronanja ja bolj uraden, vse poteka po pradavnem protokolu.
Stari kralj prišepa na oder, krona na njegovi glavi je okrašena s prelepimi diamanti. Moj oče poklekne na eno koleno. Kralj s tresočimi rokami vzame krono s svojih sivih las. Previdno jo položi na očetovo glavo.
»Imenujem te za naslednjega kralja velikega vampirskega sveta!« njegov močan glas zadoni po dvorani. Oče počasi vstane, zdaj pa poklekne stari kralj. Roko v kateri drži žezlo stegne kvišku, oči pa upira v tla. Oče v roko vzame žezlo in z drugo pomaga staremu kralju vstati. Simbol zvestobe in dobrote. Nato drug ob drugem, stari in novi kralj, stopata proti prestolu. Oče sede nanj, stari kralj pa znova poklekne pred njim na eno koleno, vsi v dvorani sledimo njegovemu zgledu. Vso sobo preveva nekakšna magija, nekaj trenutkov obstanemo v pokleku, nato pa vstanemo.
»Princesa Vivian. Kaj menite na to, da bi se preoblekli.« za mano stoji prijazen služabnik. Pritrdim mu in pohitim v sobo, kjer me čaka večerna plesna obleka.