Ko pridem domov, pripravim vse sestavine za piškote na mizi. Komajčakam da Harry pride. Ponavadi sem piškote pekla z očkom, ampak letos..... Še vedno mi ni odpisal na sporočilo. Malo mi je žal da sem bila tako neposredna in osorna do njega. Ampak kaj bi zdaj, je kar je.

Harry pozvoni deset minut čez peto, kar je odlično, saj sem imela čas še pomesti kuhinjo in jedilnico. Ko pride, je zelo vesel, da bova pekla piškote midva in ne jaz in očka. o se mi zdi malce nesramno, ampak ga razumem.. Res ima rad peko, in nikoli do zdaj ga nisem vključila. Sedaj pa se ima priložnost izkazati. Pričakam ga za kuhinjskim pultom. "Katere piškote bova pekla?"
me vpraša takoj ko vstopi. Vesela sem, da je zagret, zato odvrnem: "Katere želiš da spečeva. Meni je vseeno." Zdaj bi prav lahko nastradala, saj nimam sesavin za katerekoli piškote. A očitno to ugotovi, saj si ogleda sestavine, nato pa malce pomisli. "Narediva cimetove z rjavim sladkorjem, potem pa še rogljičke z belim sladkorjem." Se odloči. Prikimam.

Ko pečeva, se zabavava in jeziva. Izziva me, naj probam surovo testo, jaz pa njega naj poliže žlico od cimeta. Na koncu oba narediva oboje in se skoraj zadušiva od smeha, surovega testa in cimeta. Ravno hočem dati piškote v pekač, ko me požgečka. Skoraj spustim pladenj iz rok, tako se hihitam. A na srečo mi uspe, da ga ne izpustim. Takoj ko je pladenj v pečici se poženem k Harryu in ga žgečkam, dokler me ne premaga in začne spet on žgečkati mene. Tako e žgečkava vse dokler ne zapiska pečica. Prva peka je pečena!

Takoj se nasmehnem, ko pogledam piškote. Tako rekoč popolni so. Morda so celo lepši od mojih in očkovih. Res se vidi, da je te piškote delal Harry. "Lepo so zapečeni. Znotraj mehki, zunaj pa hrustljavi. Obožujem tople piškote!" S polnimi usti zamomlja in me pogleda. Zasmejem se, saj ima drobtine po vsem obrazu!

Se nadaljuje...