Hojla! Kako ste? Jaz sem superca! Tukaj je nov del moje nove zgodbe.
Enjoj!
----------------
2. del - pospravljanje
Piše: Emily

Daniel in oče sta začela rastavljati najino omaro z igračami. Vse svoje pliškote sem pospravila v škatlo in jo zaprla. "Daj Emily, vrži v smeti te stvarce pa si boš tam kupila kaj drugega." Je začel nakladati oče. "Ja, ja." Sem odgovorila čeprav se sploh nisem zmenila za njegovo mnenje. Odnesla sem svoje prčkarije v vrečko za smeti. Svoj dnevnik sem dala kar v rukzak, ki ga bom verjetno imela za ne letalo. Odšla sem v mamino in očijevo spalnico. "Rabiš kaj pomoči?" Sem vprašala mami. "Ja, lahko odnešes smeti, ki so na hodniku." Je rekla mami in še naprej zlagala postelnino v škatlo. Vzela sem smeti iz hodnika in odšla dol po stopnicah. "Neseš smeti?" Me je vprašal dedek iz svoje sobe. "Ja. Rabiš da ti kaj odnesem?" Ga vprašam in se vstavim pred vrati njegove sobe. "Ja lahko odneseš tole." Reče dedek in mi prinsese eno vrečo nekih malih spominkov ali nekaj takega. "Vredu." Rečem in vzamem vrečko. Vreče sem vrgla v smeti. Ko sem se odpravljala nazaj v hišo je mimo prišla naša soseda Mina. Če mene vprašate je to ime malo čudno. "Hojla!" Je rekla z njenim tečnim glasom. Ja, če ste ugotovili je ne maram. "Hej." Sem rekla malo bolj nejevolno. "Od kdaj pa ti smeti nosiš?" Je rekla in se začela smejati. Nisem hotela izpasti kot da je ne maram zato sem se smejala z njo. "Hahaha! Ravno pakiramo, preselili se bomo." Sem rekla. "Ooooo, škoda." Se je razžalostila. "Mina, pridi!!" Jo je poklicala mama. Mina je tekla nazaj v hišo. Vsaj govoriti mi ni bilo treba z njo. "Živjo." Je rekel drug sosed, Zak. V drugihi hiši živi tako da nimam nič proti njemu. Če sem poštena, malo mi je pa res všeč. "Hoj." Sem ga pozdravila nazaj. "Kako si?" Me vpraša. "Ah, vredu." Rečem. "Kaj pa ti?" Ga vprašam in pogledam. Bil je kar za 15 cm višji od mene in 3 leta starejši. "Vredu. Zakaj pa si zunaj?" Me je vprašal. "Ravno sem nesla smeti, drugače pa pospravljamo zato ker se selimo, na Kitajsko." Sem odgovorila z žalostnim glasom. "Oh, škoda." Se je razžalostil tudi on, ampak glede tega mi je bilo res žal. Ko se je razžalostila Mina mi je bilo vseeno. "Zdaj moram nazaj, pomagati moram." Rečem. "Prav, adijo!" Reče Zak in gre nazaj na njihov vrt. Prej nisem vedela ampak zdaj vidim da trenutno striže njihovo živo mejo. Ok, preveč sem se zagledala. Odšla sem nazaj v hišo in mami pomagala pospravljati rjuhe. Mama je odšla kuhat kosilo, jaz pa sem do konca pospravila. "Emily, ali bi lahko pomagala?" Me je iz sobe vprašal oče. "Zveseljem." Sem rekla saj sem že končala s pospravljanjem. Odšla sem v najino sobo in videla da ni več ne omare z igračami in ne omare z oblekami. Soba se je zdela tako....tako....prazna.
------------------
Evo, to je to za ta del. Upam da ni prekratek ampak nimam več časa za pisanje.
Upam da vam bo všeč!

Lp
Fs