Hej! Prvi del je tukaj! I hope you like it!
Enjoj!
--------------
1. del- uvod in opis
Piše: Daniel

"Daniel! Emily! Pridita dol!" Zakriči mama. Hitro stečem dol po stopnicah. Emily priteče za mano. "Sedita otroka." Reče mama. Vsedeva se za mizo. Oče pride iz pisarne in sede zraven nas. "Vesta, vajin oče je dobil novo službo..." Začne mama. "Pa to je super!" Se razveseliva z Emily. "...na Kitajskem." Dokonča poved mama. Najino veselje zelo hitro izgine, vesel nasmešek na mojih ustih se povesi. "Preselili se bomo na Kitajsko, hiša je že kupljena." Reče mama. "Ali se dedek seli z nami?" Vpraša Emily. "Ja." Reče oče. "Vsaj ena dobra novica." Rečem in grem v zgornje nadstropje. Dedek me pričaka v sobi. "Začeti moraš zlagati stvari." Mi pove. Dedek mi ni bil nikoli preveč zanimiv. Vedno samo jé in spi. Stavim da je tudi ko je bil mlad delal isto. No, začel sem zlagati svoje stvari v škatle, ki mi jih je pripravil dedek. "Kam si dal mojo škatlo z nakitom?!" Je rekla Emily takoj, ko je vstopila v sobo. "V tvoji škatli je." Sem rekel in naprej pospravljal. Gledal sem svoje stare plastične vojake, modele letal in ladij. Vedel sem da se ne igram več z njimi in že 2 leti stojijo na polici. "Rabita pomoč?" Reče mama ko vstopi v sobo. "Kam naj dam svoje vojake? Že več let se ne igram z njimi." Sem se potožil mami. "Hm...tam bomo imeli veliko večjo hišo tako da jih lahko uzameš. Če želiš pa jih vrži v smeti in si boš tam kupil kaj drugega s čemer boš lahko zapolnil police v svoji sobi." Reče mama in gleda vrsto vojakov, ki stojijo na tleh. "Mislim da jih bom dal stran. Zelo rad bi si kupil svoj telefon." Rečem in začnem zlagati vojake in ladje v plastično vrečko. "Vredu Daniel. Emily, rabiš ti kakšno pomoč?" Vpraša mama in pogleda še na Emilyjino stran sobe. "Ne, stran bom dala te prčkarije, zložila svoj nakit..." Reče Emily. "Oooo, poglej! Moj neuporabljen dnevnik!" Se razveseli Emily in izpod postelje povleče debelejši, vijoličen dnevnik na ključavnico. "Super, lahko ga boš pisala na Kitajskem." Reče mama. "In jaz ga bom, ko ne bo gledala prebral." Dodam. "Ah, bom pa že imela kakšen sef da ga ne boš našel." Posmehljivo reče Emily. "No, jaz grem z očetom zlagat najine stvari. Kombi pride po naše stvari jutri ob 10.00 tako da pripravita stvari." Reče mama in odide iz sobe. Plastično vrečko polno vojakov odnesem na hodnik. Začnem zlagati svoje obleke. "Mami! Pomoč!" Zakričim in mama hitro priteče v sobo. "Kaj rabiš?" Vpraša. "V kaj naj zlagam obleke in kaj če mi zmanjka prostora?" Jo vprašam. "Ne rabiš še zlagati oblek, zlagal jih boš preden gremo. Če si končal lahko očetu pomagaš z manjšimi kosi pohištva." Odgovori mama. "O.K." Rečem in grem po očeta. "Kako ti lahko pomagam?" Ga vprašam in mu podarim tisti 'moški' pogled. "Hehe, lahko mi pomagaš zložiti vajine omare z oblekami in z igračami." Reče oče in gre nazaj v najino sobo. Nevem zakaj je moral dodati "hehe" pri njegovem stavku.
--------------
Just like I sad: Hope you like it!

XOXO
Fs