Hodim po asfaltni cest. Vidim ljudi kako se pripravljajo da gredo na pokopališča. Namreč 1. november je in ljudje se v črnih oblačilih odpravljajo. Jaz pa nosim bel pulover z ogromnim rumenim nasmeškom. Nosim nepolikane zemčkane hlače.
Po mestu se že vidi da prihaja božič. Ljudje pripravljajo svoje trgovine na božične popuste in lepijo nalepke. Zdi se mi prezgodaj... a nisem tisti z "popust-pištolco". Spomnim se otroštva, ko smo kot otroci iz spuščali dime zmrznjenega zraka. Poskusim tudi tokrat. Spominjam se smeha ko smo izdihovali različne oblike oblačkov. Spomine mi kar naenkrat prekine kolcanje. Občutek ko se ti krči sapnik ob kolcanju sovražim. Kolcam in kolcam. Nakar stopi do mene oseba v črnem puloverju. Ponudi mi vodo saj pomaga proti kolcanju. Seveda sprejmem ponujeno. Šele takrat si ogledam dekle ki mi jo je ponudila... Se nadaljuje:wink: