Ko so prišli domov sem bila zelo,zelo in še bolj vesela. Nala mi je opisala, da so bili v Izraelu v mestu Tel aviv. Rekla je, da so imeli družinsko sobo. Pravi,da so imeli 2 zakonski postelji, 2 mizici (za vsako mizo sta bila 2 stola), 1 velika omara, 1 veliks kopalnica v kateri je bil wc, banja in tuš, seveda tudi lijak. Mami mi je povedala, da je Nala šele po dveh dnevih začela jesti okusne Izraelske mandarine. Ko sta mi to razlagali sem jo močno objela in ona me je objela nazaj. Dolgo smo se objemali. Takrat sem imela 12 let in Nala 6 let.


Pri mojih 14. in Nalinih 8. Letih:
Bila je jesen.
Začel se je hud prepir med nama z Nalo. Vedno je težila in hotela, da se greva otročje igre, ki so bile za moja leta zelo otročje. Zato sem ji en dan rekla, da so mi te igre preveč otročje in naj se dobi s prijatelji in se igra te igre z njimi. Začela je trmariti, jokati, se dreti. Poklicala sem mami in ji povedala, da Nala teži. Povedala sem ni celo zgodbo. Mami se je pogovorila z njo(nevem kaj sta govorili). Naslednji dan je sošolka Ana prišla k meni domov. In spet pride Nala v sobo in se začne dreti, da naj se igrava z njo. Meni je bilo to res, res dolgočasno in rekla sem ji, da naj že neha, ker teži. Začela je jokat in trmarit. Potem sem jo imela pa res že dovolj. Zaklenila sem se v sobo in sva z Ano delali to kar sva lahko brez nje. Začela je praskati in trkati po vratih. Mami jo je videla in se razjezila. Rekla ji je, da zdaj pa je res že tečna in ji dala vrečo bonbonov, da se zamoti. Na srečo je zaradi tega nehala.


Zgodba se nadaljuje...