Ampak, ko sta po parih tednih prišli iz bolnice nista imeli dobre novice. Mami je povedala, da ima Nala konec vnetja ledvic. Razveselila sem se. In že se mami oglasi, da naj se ne veselim preveč, ker ima Nala srčno napako. Vprašala sem:,, Kdaj potem prideta iz bolnice"? In mami mi odgovori, da bosta čez božič in novo leto najbrž ostali tam. Oči mi pove, da bo Nala morda potrebovala operacija. Bilo je nevihtno jutro in mami je klicala iz bolnice. Rekla je, da ji v Sloveniji ne dovolijo operacije oz. kirurgi se kregajo, če jo bo imela ali ne. Vprašala sem jo, če bo šla v druvo državo in mamj je rekla, da ja in to bo v Izrael. Zelo me je skrbelo. Že tako ju 3 tedne ni bilo in zdaj še to. Začela sem se jokati. Oči me je potolažil, a še vedno me je skrbelo in še vedno sem jokala. Dnevi so minevali. Mami,oči in Nala so šli z letalom v Izrael. Takrat sem bivala pri babi in dediju. Vprašala sem in rekla,da kako naj vem, če je vse uredu babi? Babi mi je odgovorila, da bo sigurno vse uredu. Potem sem pojedla dedijeve slastne palačinke in babino slastno domačo marmelado, umila zobe, se stuširala in šla spat.



Lahko noč tudi vam