To poglavje je za Book, ki me je prepričala, da to objavim danes. To je tudi prvi zanimiv del, zato upam, da vam bo všeč! Uživajte!
Ko so prišli na letalo, je bil Spencer že tam, zatopljen v informacije na tablici, ki jih je poslala Isobel. Tammy je pogledala Emily. Emily je pogledala Tammy. Obe naenkrat sta stekli proti kavču na koncu letala. Tammy je skoraj podrla Freda, Emily pa je skočila čez sedež na katerem je sedela Tara. Obe sta bili približno dva metra pred kavčem… Emily se je odrinila od stopnic in s vrgla na kavč. »YESSSSSS!« Tammy se je sesedla na tla. »Neeeeeeeeee!« je zavpila. Emily se je samo smejala in se presedla, da je imela tudi Tammy prostor. Alex je že prinesel prtljago in pilot je naznanil vzlet. Majhen monitor v letalu se je prižgal, in na njem se je prikazala Roxanne, ki je sedela v svoji pisarni. Nasmehnila se je in začela govoriti. »Torej, Ian Gregg je znan po preprodajanju drog, večinoma kokain in heroin. Zaprt je bil devet let, od tega šest za sodelovanje pri naročanju atentata. Na sodišču niso mogli dokazati neposredne povezave. Takrat je atentat naročil Bryan Halls, ki je tudi naša žrtev. Pravkar pošiljam slike prizorišča zločina. No ja, Bryan Halls, 34, je bil umorjen v svoji celici v zaporu, kjer ga je našel paznik na obhodu včeraj ob 22. uri. Sedel je že devet let, njegova kazen pa je bila dosmrtna.« Tara je široko odprla oči in se zazrla v tablico. » Roxanne, agent ki ga iščemo,… Jason Doyle? No, tu piše da je delal v baru pod krinko. V bar naj bi Gregg po izpustu redno zahajal. Ampak poglej izjavo natakarja. Tukaj piše, da je bil Gregg tam nazadnje pred enim mesecem!« Roxanne je pogledala na zaslon računalnika in si shranila kopijo izjave. »Izgleda, da je naš prijatelj agent Doyle delal več kot samo pod krinko« je suho pripomnila Emily. Zraven Roxanne se je na zaslonu pojavila Isobel. »Vidim, da vam je Roxanne že dala potrebne informacije.« je rekla. Vsi na letalu so prikimali (razen Tammy, ki je iskala odejo, da si jo prilasti). »Super. Agent Rossi, agent Cooper, vidva se odpravita na lokalno postajo in nam postavita vse potrebno.« Fred in Alex sta pokimala. »Agentka Lewis, Agent Alvez, vidva greta v zapor, kjer je Halls umrl.« Tara in Chris sta vstala in začela iskati svojo prtljago. »Leigh, Johnson, vidve gresta v bar izprašati priče in zaposlene.« Emily in Tammy sta salutirali. »Spencer, ti greš z mano« Spencerjev obraz se je v sekundi spremenil v paničnega in negotovo je pokimal. Tara, ki je šla mimo, se mu je nasmehnila in mu v glavo vrgla blazino. Čez uro so bili vsi zbrani na letališču. Po Isobelinih naročilih so se razdelili v pare in začeli z nalogami. Tara in Chris sta se vozila proti zaporu, ki je stal na hribu, malo oddaljenem od roba mesta. »Kaj misliš da se je zgodilo?« je naenkrat vprašala Tara. »Huh?« »Kaj je delal Doyle, ko je lagal FBI-ju v obraz?« »Ne vem, pomagal vesoljcem graditi peščene gradove?« Tara se je zasmejala. »Vesoljci ne gradijo peščenih gradov! Vsi vejo, da rajši jejo zamrznjen jogurt!« »Z okusom po jagodi« jo je z nasmeškom dopolnil Chris. Tara je pritisnila na zavoro in menjala prestavo. »Tu sva« je razglasila. Pred njima je stala velika kamnita zgradba z jeklenimi vrati. Imela je več manjših oken, vsa prekrita z rešetkami. Cel zapor je izgledal strašljivo in zanemarjeno. Chris je odprl vrata in v njiju je butnil oduren smrad. »Je možno, da je Halls umrl zaradi tega smrada in ni bil umorjen?« je s priprtimi očmi rekla Tara. Chris je prikimal »Veš kaj, mislim da res.« Kolikor hitro lahko sta se povzpela po stopnicah. Tara je pogledala napise na zidu. »Chris, poglej to!« s prstom je pokazala na najdaljšega. Izgledal je precej nov, napisan s črno voščenko. Pisalo je: -ko dobim krila, ko poletim, ko zame ni več nevarnosti, takrat se konča svet. In z njim, I. C.- Chris je posnel sliko s svojim telefonom in jo poslal Roxanne, Fredu, Emily in Spencerju. Nadaljevala sta po stopnicah. Recepcija je bila veliko prijetnejša. Še vedno kamnita, ampak prijetnejšega vonja in čistejša. Za mizo je sedela starejša ženska strogega videza, ki je nekaj pisala v knjigo. Tara je izza pasa potegnila značko in ji jo pokazala »FBI. Imamo nekaj vprašanj.« Ženska je zaprla knjigo in jo pogledala. »Kaj vas zanima?« Takrat se je oglasil Chris. »Želimo vedeti, v kateri celici je bival Bryan Halls?« »Celica 14 a« je odvrnila ženska. »Je imel veliko obiskov, prijateljev?« »Ne, nikogar ni poznal, in njegova celica je bila v popolni izolaciji« Tara je pogledala Chrisa. »V bistvu, če se prav spomnim, včeraj je dobil obisk.« Tara je hitro rekla »Rabimo ime in priimek, takoj zdaj« Ženska je odprle knjigo pred njo in jima jo pokazala. »Greg Gain« je prebral Chris. »Kdo je to?« je vprašala Tara. Chris se je z resnim obrazom obrnil k njej in tiho rekel »Anagram.«
Medtem:
Emily je zapiskal telefon. Na zaslonu se je pokazalo sporočilo od Chrisa. »Tammy! HEY, TAMMY!« je zaklicala. Tammy je pritekla do nje. »Ja?« »Chris je nekaj poslal« Odprla je sporočilo in tam je billa slika stene z napisom. Obe sta jo prebrali, potem pa je Tammy vprašala »Kdo je I. C.?« Emily je odkimala. »Isobel Carter«
Jutr pride nov del! Hvala za branje! Če vam je blo všeč, pa mogoče lajkajte alpa se naročite!(??? ( :)
Ko so prišli na letalo, je bil Spencer že tam, zatopljen v informacije na tablici, ki jih je poslala Isobel. Tammy je pogledala Emily. Emily je pogledala Tammy. Obe naenkrat sta stekli proti kavču na koncu letala. Tammy je skoraj podrla Freda, Emily pa je skočila čez sedež na katerem je sedela Tara. Obe sta bili približno dva metra pred kavčem… Emily se je odrinila od stopnic in s vrgla na kavč. »YESSSSSS!« Tammy se je sesedla na tla. »Neeeeeeeeee!« je zavpila. Emily se je samo smejala in se presedla, da je imela tudi Tammy prostor. Alex je že prinesel prtljago in pilot je naznanil vzlet. Majhen monitor v letalu se je prižgal, in na njem se je prikazala Roxanne, ki je sedela v svoji pisarni. Nasmehnila se je in začela govoriti. »Torej, Ian Gregg je znan po preprodajanju drog, večinoma kokain in heroin. Zaprt je bil devet let, od tega šest za sodelovanje pri naročanju atentata. Na sodišču niso mogli dokazati neposredne povezave. Takrat je atentat naročil Bryan Halls, ki je tudi naša žrtev. Pravkar pošiljam slike prizorišča zločina. No ja, Bryan Halls, 34, je bil umorjen v svoji celici v zaporu, kjer ga je našel paznik na obhodu včeraj ob 22. uri. Sedel je že devet let, njegova kazen pa je bila dosmrtna.« Tara je široko odprla oči in se zazrla v tablico. » Roxanne, agent ki ga iščemo,… Jason Doyle? No, tu piše da je delal v baru pod krinko. V bar naj bi Gregg po izpustu redno zahajal. Ampak poglej izjavo natakarja. Tukaj piše, da je bil Gregg tam nazadnje pred enim mesecem!« Roxanne je pogledala na zaslon računalnika in si shranila kopijo izjave. »Izgleda, da je naš prijatelj agent Doyle delal več kot samo pod krinko« je suho pripomnila Emily. Zraven Roxanne se je na zaslonu pojavila Isobel. »Vidim, da vam je Roxanne že dala potrebne informacije.« je rekla. Vsi na letalu so prikimali (razen Tammy, ki je iskala odejo, da si jo prilasti). »Super. Agent Rossi, agent Cooper, vidva se odpravita na lokalno postajo in nam postavita vse potrebno.« Fred in Alex sta pokimala. »Agentka Lewis, Agent Alvez, vidva greta v zapor, kjer je Halls umrl.« Tara in Chris sta vstala in začela iskati svojo prtljago. »Leigh, Johnson, vidve gresta v bar izprašati priče in zaposlene.« Emily in Tammy sta salutirali. »Spencer, ti greš z mano« Spencerjev obraz se je v sekundi spremenil v paničnega in negotovo je pokimal. Tara, ki je šla mimo, se mu je nasmehnila in mu v glavo vrgla blazino. Čez uro so bili vsi zbrani na letališču. Po Isobelinih naročilih so se razdelili v pare in začeli z nalogami. Tara in Chris sta se vozila proti zaporu, ki je stal na hribu, malo oddaljenem od roba mesta. »Kaj misliš da se je zgodilo?« je naenkrat vprašala Tara. »Huh?« »Kaj je delal Doyle, ko je lagal FBI-ju v obraz?« »Ne vem, pomagal vesoljcem graditi peščene gradove?« Tara se je zasmejala. »Vesoljci ne gradijo peščenih gradov! Vsi vejo, da rajši jejo zamrznjen jogurt!« »Z okusom po jagodi« jo je z nasmeškom dopolnil Chris. Tara je pritisnila na zavoro in menjala prestavo. »Tu sva« je razglasila. Pred njima je stala velika kamnita zgradba z jeklenimi vrati. Imela je več manjših oken, vsa prekrita z rešetkami. Cel zapor je izgledal strašljivo in zanemarjeno. Chris je odprl vrata in v njiju je butnil oduren smrad. »Je možno, da je Halls umrl zaradi tega smrada in ni bil umorjen?« je s priprtimi očmi rekla Tara. Chris je prikimal »Veš kaj, mislim da res.« Kolikor hitro lahko sta se povzpela po stopnicah. Tara je pogledala napise na zidu. »Chris, poglej to!« s prstom je pokazala na najdaljšega. Izgledal je precej nov, napisan s črno voščenko. Pisalo je: -ko dobim krila, ko poletim, ko zame ni več nevarnosti, takrat se konča svet. In z njim, I. C.- Chris je posnel sliko s svojim telefonom in jo poslal Roxanne, Fredu, Emily in Spencerju. Nadaljevala sta po stopnicah. Recepcija je bila veliko prijetnejša. Še vedno kamnita, ampak prijetnejšega vonja in čistejša. Za mizo je sedela starejša ženska strogega videza, ki je nekaj pisala v knjigo. Tara je izza pasa potegnila značko in ji jo pokazala »FBI. Imamo nekaj vprašanj.« Ženska je zaprla knjigo in jo pogledala. »Kaj vas zanima?« Takrat se je oglasil Chris. »Želimo vedeti, v kateri celici je bival Bryan Halls?« »Celica 14 a« je odvrnila ženska. »Je imel veliko obiskov, prijateljev?« »Ne, nikogar ni poznal, in njegova celica je bila v popolni izolaciji« Tara je pogledala Chrisa. »V bistvu, če se prav spomnim, včeraj je dobil obisk.« Tara je hitro rekla »Rabimo ime in priimek, takoj zdaj« Ženska je odprle knjigo pred njo in jima jo pokazala. »Greg Gain« je prebral Chris. »Kdo je to?« je vprašala Tara. Chris se je z resnim obrazom obrnil k njej in tiho rekel »Anagram.«
Medtem:
Emily je zapiskal telefon. Na zaslonu se je pokazalo sporočilo od Chrisa. »Tammy! HEY, TAMMY!« je zaklicala. Tammy je pritekla do nje. »Ja?« »Chris je nekaj poslal« Odprla je sporočilo in tam je billa slika stene z napisom. Obe sta jo prebrali, potem pa je Tammy vprašala »Kdo je I. C.?« Emily je odkimala. »Isobel Carter«
Jutr pride nov del! Hvala za branje! Če vam je blo všeč, pa mogoče lajkajte alpa se naročite!(??? ( :)
Odgovori:
Zabaven odgovor
Najboljši odgovor
Super odgovor
Dober odgovor
Odgovor
Neprimeren odgovor
Nerazumljiv odgovor
jaaaaaa! vsaj nekdo me je ubogal! pridna. sam sem vesela da je danes ze tvoj jytri...
takoj zahtevam nov del!!!!!!!
takoj zahtevam nov del!!!!!!!
3
Moj odgovor:
Svetloba3714
potrebuje pomoč ali nasvet v
Svetovalnica
Mešanica vsega možnega
Ojla,
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
moji problemi se kar ne končajo in upam, da mi boste znal pomagat.
1. Sem zelo zaskrbljena, živčna oseba. Skrbi me dobesedno vse. Problem je, ker je zelo živčna tudi moja sestra, ki se je že odselila, zadnje dni pa stalno kliče moje starše in hodi k nam domov. Saj nimam nič proti temu, samo me zelo moti, ker njena zaskrbljenost zelo slabo vpliva name (postanem še jaz živčna). Že brez tega imam dovolj skrbi, če pa je ona doma je pa samo še huje. To sem povedala staršem, pa ne naredijo nič.
2. Letos pri biologiji obravnavamo človeka. To mi je zelo ogabna tema in je ne morem prenašat. Grozno je, ker gre profesorica v detajle, jaz si pa še zapisovat nemorem, ker sem (spet) živčna. Takrat mi srce hitro bije, zelo hitro diham, včasih se mi tudi vrti. To se mi dogaja že prbl. 1 mesec in ne gre na bolje, zdi se mi, da je mogoče še celo slabše. Profesorici ne morem tega povedat, ker je malo posebna.
3. Nisem zadovoljna s svojimi ocenami in se preveč sekiram zaradi šole. Če ne dobim 5 (razen če je to predmet, ki mi res ne gre) se mi dobesedno podre svet. Danes, recimo, smo dobili rezultate testa in sem ga pisala 4 - komaj sem zadržala solze (aja pa tukaj je vredno omembe tole: to je gimnazija). Za šolo se res zelo trudim, mogoče celo preveč. Cele počitnice sem se učila in delala za šolo. Če nekega trenutka ne izkoristim za delo, se mi zdi to potrata časa. Včasih, recimo, je ta potrata lahko že 5 minuten odmor v šoli - zakaj nisem takrat ponovila neke snovi pri zgodovini? (potem me drugi sprašujejo, če sem takrat vprašana in se čudijo, kaj da se učim, če nisem).
Res hvala, če mi boste pomagali<33
Obvestila
1.9.2024
Veliki literarni natečaj "NAJST"
Sodelujte na natečaju "NAJST," ki ga najdete v rubriki FESTIVAL!
Dogodek je del programa bralne kulture, ki ga sofinancira Javna agencija za knjigo Republike Slovenije.
Vprašanje
Kako vam je všeč septembrski Pil?
Zelo mi je všeč.
(315)
Srednje.
(197)
Ni mi všeč, premalo je zanimivih vsebin.
(54)