Pred vami je že 2 del moje zgodbe Fire and Ice. Uživaljte.


~CHLOE~
Kaj dela tukaj? Pa tako sem upala, da je ne srečam. Joj nekaj moram reči. Ojoj. Daniel je tam. Moram biti kul. Chloe ne osramoti se, ne osramoti se.
»Jov«
Kaj je bilo to?! Joj, česa bolj sramotnega si še nisem naredila. In to pred Danielom. Okej osredotoči se.

~OLIVIA~
Kaj za vraga je narobe s Chloe. Tako čudno se vede. No, saj je vseeno, ampak kaj dela tukaj. Mislila sem, da je to moj kotiček. Ja, verjetno se sprašujete zakaj jo tako ne rada vidim. Je najbolj tečna in domišljava punca na svetu. Res mi gre na živce. Poleg tega pa je še moja sošolka. Ko bi jo vsaj videla le v šoli ampak je to skoraj nemogoče, saj stanuje v isti ulici kot jaz. Na vsak način se je izogibam.
»Kaj delaš tukaj?« sem končno izustila.
»Kaj ne smem na sprehod?« mi je zabrusila nazaj.
»Ja, samo me pusti.«
»Ni mi treba dvakrat reči.«
»Punci nehajta! Se sploh poslušata?« se je vmešal Daniel.
»Oprosti Daniel« se mu je začela prilizovati.
Joj kakšna priliznjenka.
»Oprosti Daniel« sem se norčevala iz nje.
»Olivia!« mi je okaral.

~CHLOE~
Uf, bolje, da grem. Res je nočem več videti.
POTEM V ŠOLI…
»Ha ha ha, veš kaj, ha ha ha, se je danes, ha ha ha…«
»Veš Sophie, res me ne zanima. Zato raje nehaj« sem ji rekla malo grobo.
»Joj, takšna si kot, da bi te pičila brezčutna osa« mi je rekla jezno.
»Glej, res se nočem pogovarjati.«

~OLIVIA~
Je bila pa tečna danes. Veste najraje bi jo…
»Hej Oliva. Čisto si odsotna. Kaj je?« zaslišim.
»Ou, ti si Ruby. Kdaj si pa prišla?«
»Kaj se dogaja s tabo. Čisto si zbegana« mi reče.
»Ne nisem. Vse je okej.«
»Hja, ti kar govori ampak bom ugotovila kaj se dogaja.« se zasmeje in nato odkoraka do omarice.
Sledim ji.
»Res nič ni. Samo Chloe…«
»Joj, Chloe, Chloe, Chloe… Spet ta Chloe. Odmisli jo, saj veš kakšna je.«
»Ja, ampak res res res je ne maram. Veš…«
»Hoj« zaslišim glas za mano.
Kdo za vraga je…Hh Jack. Ojoj ojoj ojoj. Kaj naj storim? Pozdravil me je! Iiiiiii!! To je hkrati najboljši in hkrati najslabši dan v mojem življenju. Ali naj ga pozdravim nazaj? Ja, to bi bilo vljudno.
»Ži..v..ijo«
»Si pa dolgo rabila« mi zašepeta Ruby.
»Veš zanimalo me je… Ali bi bila moj par pri nalogi za naravoslovje?« me vpraša.
»Kaj? Jaz? Z veseljem!« sem presrečna čeprav to veselje skrivam, da ne bi izpadla čudno.
»No super. Se vidiva pri pouku« je rekel preden je odšel do učilnice za matematiko.
»Iiiiiiiii. Kok kul« začnem cviliti Ruby.
Ona le zmaje z očmi in skupaj se napotiva do učilnice. Takrat pa zazvoni zvonec.
»O, ne. Zamudili bova« rečem in že začnem teči.
»Počakaj« me ustavi »To je zvonec za konec pred ure.«
»Ou.«
»Res si zmedena, veš.«
Jaz pa le zavijem z očmi in skupaj se počasi začneva premikati do učilnice.

~CHLOE~
Zdaj je na srečo matematika. Moj najljubši predmet. Z Sophie sva ravno prišle do omaric. Olivie na srečo ni bilo tam.
»Joj, matematika. Sovražim matematiko« potoži.
»Joj, daj nehaj. Meni je čisto okej.«
Sophie je bila malce jezna. Pobrala je torbo, si jo vrgla na rame in odvihrala do učilnice. Joj, kako hitro se razjezi. No, saj je vseeno. Šla sem za njo, ampak počasi.

~OLIVIA~
»Kako je bila matematika brezvezna« se pritožim Ruby.
»Se strinjam. Mislim, kdo bi se učil decimalna števila v osmem razredu« reče.
»Ampak zdaj je naravoslovje. To je še kar kul. In saj veš kaj me je Jack zjutraj vprašal.«
»Ja, ja. Najmanj eno uro že cel čas govoriš o tem. Učiteljica te je morala trikrat opozoriti.«
Skupaj sva šle do učilnice naravoslovja in se usedle na svoja mesta.
»Izberite si pare za nalogo o živih bitjih« nam naroči učiteljica.
Zavzeto sem gledala po razredu, če bo od kod prišel Jack in me vprašal. Čakala sem in čakala, a ga ni bilo od nikjer. Ko sem že obupala in hotela vprašati koga drugega je prišel.
»Oj Olivia. Saj veš, da držim besedo« se je zasmejal in tudi mene je malo potegnilo v smeh.
»Okej, učenci. Z nalogo začnete čez en teden do takrat pa se z svojimi pari vse zmenite« nam je še rekla učiteljica preden je odšla po novo kavo.
Medtem ko je ni bilo smo se cel čas pogovarjali, a nismo bili preglasni. Ko je prišla smo vsi utihnili in nadaljevali s poukom.

~CHLOE~
Na srečo sem v skupini s Sophie. In kar je še bolje je, da imamo danes samo štiri ure na urniku. To pomeni, da imamo le še angleščino in glasbo.
»Chloe, greva hitro do učilnice za glasbo. Saj veš kako je tečna učiteljica če zamudimo« mi je rekla Sophie in skupaj sva stekli do učilnice.

~OLIVIA~
Končno je konec pouka. Poslovila sem se od Ruby in odšla proti domu. Pot ni bila dolga, a sem bila utrujena in se mi je zdelo, da se zelo vleče. Bilo je dolgočasno saj nisem imela nič za početi. Takšna pač sem. Vedno moram nekaj delati. Tako sem bila sama s svojimi mislimi. V glavi sem že začela sestavljati nalogo za naravoslovje. Nisem bila pozorna in nisem videla avta, ki se mi približuje. Zadnji trenutek sem zaslišala hupo in skočila stran. Padla sem in se hudo porezala. Ko sem hotela vstati mi je začela teči kri. Kapljica krvi je padla na tla in spremenila obliko. Bila je v obliki plamena in vedno bolj je postajala oranžna. Ustrašila sem se in hotela steči stran. Ampak mi ni uspelo. Nevidna vrvica me je vlekla vse bližje in bližje kapljici krvi. Upirala sem se, a mi vrvica ni dovolila, da grem. Počasi sem pustila, da me je odvlekla. Vlekla me je globoko v nekakšen gozd. Čudno. Zdelo se mi je, da tega gozda takrat tukaj še ni bilo. Nekaj časa me je še vlekla, ko se je ustavila. Stala sem pred nekakšnim drevesom. Na njem so bili znaki. A kaj pomenijo?

~CHLOE~
Po koncu pouka sem se takoj napotila domov. Gledala sem v telefon in delala slike. Bilo mi je dolgčas zato sem poklicala Sophie.
JAZ: Hoj, kako si?
SOPHIE: V redu. Ampak nujno moram iti. Isabello moram pospremiti do plesnih vaj.
JAZ: Okej. Lepo se imej. Čav.
Takrat sem prekinila in spet mi je postalo dolgčas. Nisem gledala pred sabo in zato sem se spotaknila.
»Av. Neumna skala.«
Na nogi sem videla odrgnino in jo poskusila očistiti. Kapljica krvi je padla na tisto skalo in začelo se je nekaj. Kapljica je spreminjala barvo v svetlo modro.
»Kaj se dogaja?«
Kapljica se je nehala spreminjati in mene je nekaj zagrabilo.
»Hej. Nehaj.«
Vleklo me je v temačen gozd. Poskusila sem se rešiti. Takrat sem se spomnila, da imam telefon. Lahko pokličem starše. Kaj ni signala?! Joj, ta gozd me bo ubil. Vrvica je popustila in jaz sem stekla ven. Ampak kje je izhod? Začela sem klicati.
»Na pomoč, pomagajte.«
»Chloe, si to ti?« sem zaslišala glas.
»Kdo si?« sem rekla prestrašeno.
Iz teme je prišla postava. Bila je… Olivia?! Kaj se ji je zgodilo. Je tudi ona prišla sem tako kot jaz? Imela sem ogromno vprašanj.
»Kako…« sem začela.
»Prihrani vprašanja za potem.«
Stopila je do nekega drevesa.
»Kam greš?« sem jo presenečeno vprašala.
»Pridi« mi je le odgovorila.
Ubogala sem in šla za njo. Pokazala je na drevo in na njem so bili nekakšni znaki.
»Kaj je to?«
»To zanima tudi mene« mi je odvrnila.
Tiho sva se spogledale. Nato še znake. Kaj pomenijo?



Tako. To je bil 2 del moje zgodbe. Upam, da vam je bil všeč. Tako dolg pa je bil, ker ga že dolgo nisem objavila. Upam, da ni predolg in se vam ga bo dalo prebrati.
Imejte pujsastičen:hamster::hamster::hamster: in nasmejan dan.
Vaša dragon girl