RAZDVOJENI

Zakaj se je torej šlo? Če bi Ayra ali Sam se zelo hudo poškodovala, bi potem za vse to, dokler se Robb ne bi vrnil odgovarjala onadva. Lahko bi ju celo kaznovali. Ob tej mislil, se je Lucy zvrtelo. Spet je morala sesti na stol. Ko je to opazil tudi Hans , je takoj rekel " Visokost, potrebujete pomoč? Bi radi, da vam skuham moj črni čaj? Zelo bi vam koristil"
Že ob mislil na ta čaj se ji je želodec dvignil, zato je samo ostala in zamahnila z roko, kot da ji nič ni. Potem je odšla v sobo in se že ulegla v posteljo, ko je vanjo prišel Sam..Videti je bil kar malce potrt. Ni si mogla kaj, da ga ne bi vprašala " kaj a so ti zabavo ukradil?" Takrat se je razjezil. Vendar na srečo ni prišlo do hudih izpadov, ampak se je samo skremžil, nato pa padel na kolena in se zjokal. Šele potem, je zagledala okoli njega velik madež krvi in obvezano nogo, zaradi poškodbe. Zaščemelo jo je v trebuhu, tako močno jo je začelo boleti, da je zavpila.

Peter je vztrajno nadaljeval proti taboru, kjer so imeli njegovega brata. Ravno so prišli do roba gozda, ki se ni zdel kaj dosti mamljiv, saj je bil zelo temačen in pust. Počasi so šli vanj. Nenadoma je nekaj zahreščalo. Vsi so obrnili glave tja od kjer je prišlo. In takrat je iz majhnega grmovja skočil goblin. Najprej so se vsi nasmehnili, saj je bil samo en mali goblin. A bili so v zmoti. Takoj za tem, ko se je ta postavil na noge so prišli še ostali - cela skupina. Bilo jih je okoli štirdeset, in konjenico so obkolil. Potem pa so ven potegnili še orožje.
Petru se je naredil cmok v grlu, naježile so se mu dlake, da je le s težavo izdavil " Uničite jih!"
In se je začelo. Dolgo je trajalo, preteklo je ogromno krvi, a na koncu so jih premagali. A Peter je ugotovil, da je izgubil kar polovico mož, nekaj pa jih je bilo še poškodovanih. Stisnil je pesti in vanje spustil vso jezo, nato pa dejal :lord Wet, pojdite v izvidnico, ostali bomo tukaj prenočili. Zagledal se je v uboge ranjene vojake, ki so kamlu za tem izdihnili. Šele tisti dan je spoznal, kako blizu mu je smrt. Zmrazilo ga je, da ni mogel spati. Zato je se je zamenjal v izvidnici.

Ayra se je sklonila in pobožala zamjčka. Občutila tako lahkotnost in svežino, ko se je dotikala njegove kože. Počasi je rekla "kaj praviš če te kličem Hobbit?" Ko je to slišal so se mu oči zasvetile, nato pa se ji je zazdelo, da ji je v pritrditev celo pokimal. Nežno ga je počohljala, potem pa se je ulegla na kup maha, ki si ga je pred tem pripravila in zaspala. Hobbit, pa je zaspal kar n0a veji, ko ga je sredi noči nekaj prebudilo.

Robb je sedel na kamnitih tleh in čakal, da ga bo vse minilo. Ni se bal, zase skrbelo ga je, kaj je z njegovimi sorojenci. Najbolj ga je skrbelo za Sama, saj je bil on najbolj problematičen. Rad je uganjal norčije, kaj birben pa ni bil... 'moral bi shujšati' je dobil odgovor v glavi. Mama mu je večkrat povedala, da je to podedoval po očetu. Spomin mu je odtaval naprej proti ostalim, na koncu tudi k Ayri. Za njo se ni ustrašil, kajti vedel je, da je nadvse pogumna deklica, ki v sebi nosi bojevitost, drznost in samozavest.
Misli mu je prekinil stražar, ki mu je na vsake toliko časa prinesel za piti.
Ampak ko je tistio jutro stopil noter ni bil sam. Nekdo je bil zraven. Ker je bilo temačno se je videla le njegova senca, ki je bila visoka. Ta nekdo je stopil do njega in takrat je spoznal, kdo je to. Zelo se je razjezil, želel ga je uničiti a bi je ujet, zato mu ni uspelo. Rekel mu je le " izgini!" On pa se je le zasmejal. Obrnil se je k stražarju in ta je Robbu odklenil roke. Nato je vstal in čakal, kaj se bo zgodilo. " pridi z menoj, pokazal ti bom nekaj" ter mu pomignil, naj gre z njim. Ubogal je na ukaz.
Stopil je iz ječe in takrat ga je svetloba preslepila, a še vedno je hodil za njim. Na misel mu je že prišlo, da bi zbežal a preprosto ni imel moči.
Prišli so do vhoda na teraso. Stražar je v tišini odprl vrata. Pred njim se je prikazal grozljiv pogled. Kar je videl mu je nagnalo strah v kosti, ustrašil se je, ni vedel ali bodo njegovi bratje in sestre preživeli.
Zgodilo pa se je še nekaj precej bolj grozovitega...