Hana je izmučena prišla iz šole. Čakala jo je gora naloge in še zgodovino se je morala učiti. Lotila se je dela, a ni mogla biti zbrana… Na hitro je načečkala naloge iz matematike ter se lotila slovenščine. Za nalogo so imeli napisati spis o počitnicah. Napisala je pet povedi: Med počitnicami smo šli na Hrvaško. Imeli smo zelo lepo hiško. Vsak dan smo hodili na plažo, kjer smo se kopali. Zvečer smo jedli sladoled in gledali zvezde. Bilo mi je zelo ušeč. Vedela je, da učiteljica ne bo zadovoljna s tem, a ji je bilo vseeno. Nato je odprla zvezek za zgodovino. Na hitro je prebrala snov in si naredila nekaj manjših zapiskov. Potem si ni mogla več pomagati. Sedla je za računalnik ter začela raziskovati o tem, če imata lahko dve osebi iste sanje in kaj sploh to pomeni… Našla je le blazine za lažji spanec, napravo, ki lahko pove kakšne sanje si imel (nikoli ni vedela, da obstaja) ter zgodbo o deklici, ki se ji je v sanjah prikazal njen mrtev dvojček (grozno). Skratka nobenih koristnih informacij.


Izmučena se je ulegla na posteljo. Razmišljala je o morah, Patriku, o uri matematike,… in kmalu je zaspala. Zbudil jo je šele mamin glas, ki jo je klical na večerjo. Na pol v spanju se je odpravila dol. Za mizo so že sedli očka, mama in Tinkara, ter se živahno pogovarjali. Sedla je za mizo ter začela jesti. Mama je prva opazila, da je nekaj narobe.
»Kaj je Hana? Videti si čudno. Kaj je narobe?«
»Nič ni,« je Hana sitno odgovorila. »Samo dolg dan sem imela in utrujena sem.«
Mama je videla, da bo bolje, da je ne sprašuje več. Nadaljevali so pogovor, Hana pa je celo večerjo ni spregovorila.

Zvečer, ko je ležala v postelji in brala so se po tiho odprla vrata. Vstopila je Hanina mlajša sestrica Tinkara, ki je bila stara 5 let. Kadar ni težila je bila pravi cukerček. Tokrat se Hani ni dalo ukvarjati z njo. »Kaj je?« je sitno vprašala.
»Ali si jezna name?« je žalostno rekla Tinkara.
»Zakaj bi bila jezna nate?« »Cel dan si slabe volje in mislila sem, da sem jaz kriva.« Hana se je nasmehnila: »Nisem jezna nate. Samo malo slab dan sem imela. Nič nisi ti kriva.« Nato sta se objeli. »Zdaj pa pojdi spat,« je rekla Hana. Tinkara je odšla, ona pa je ugasnila luč ter se ulegla. Le kaj ji bodo prinesle nocojšnje sanje?
_____________________________________________________________________
Novi del Haninih pustolovščin je tu. Vem, da se zaenkrat ne dogaja nič zanimivega, naslednji del pa bo že bolj napet.:slight_smile: Upam, da vam bo všeč...:heart:
Lp