upam, da vam bo všeč.



hej, se spomniš ko si bila pri meni na počitnicah? sem vprašala Ano. ja, je rekla. in se spomniš kako nama je mama govorila legendo o pošasti? sem jo vprašala. hodili sva po prazni šoli do telovadnice. ko sva pa prišli v telovadnico pa ni bilo več nikogar. vse luči so se ugasnile in zaslišali sva čudne zvoke. nekje na drugi strani telovadnice sva zagledali postavo, ki se nama je približevala vse bliže in bliže. aaaaaaa, sva zakričali in zbežali iz telovadnice. črna postava se je pognala za nama. zbežali sva in se skrili v kot. začeli so se oglašati požarni alarmi. naenkrat se je črna postava prikazala tik pred nama. jaz sem Gospoar usode, je zahrskal glas. imel je hripav glas in če si ga dobro pogledal si videl, da nima obraza. izbral sem si vaju. vidve bosta to figurico prašička podtaknili nekomu drugemu. ta figurica pa jim bo dala srečo. čez 2 tedna pa bo njihova sreča izpuhtela. in potem bodo še oni moja last. in uničil bom vso šolo. tudi učitelje in učiteljice.nihče več ne bo imel sreče, je rekla postava. s svojimi koščenimi prsti mi je dal figurico. zmenjeno punci? je vprašal. prav sva zajecjali. postava je izginila, alarmi so potihnili in luči so se prižgale. kaj je bilo to Žana, je vprašala Ana. nevem, ampak mislim, da nimava izbire. nekomu jo morava podtakniti, sem rekla. ja, prav imaš, je rekla Ana. med kosilom sem čestitala Lari za rojstni dan in ji seveda podtaknila figurico. ko sem prišla k Ani za mizo. opravljeno? je vprašala. opravljeno, sem rekla. pa misliš, da sva storili prav? sem vprašala. ja, seveda. če šola ne bo imela sreča bova vsaj imeli druga drugo. ja, to pa res. že nasljedni dan se je ne larinem obrazu prikazal nasmešek. učitelj juda me je prijavil na tekmovanje, ki bo že čez 3 tedne! je razglaševala. torej je Gospodar govoril resnico, je prestrašeno rekla Žana. ja, res, sem dodala.

SE NADALJUJE V 2. DELU.
UPAM, DA VAM JE ZGODBA BILA VŠEČ IN SE OPRAVIČUJEM ZA PRAVOPISNE NAPAKE:sweat_smile: