*i**b*Albus*b**i*
Ko sva vstopila, je nekje v ozadju zazvonil zvonček. V trgovini ni bilo nobenega pohištva raze drobnega stolčka. Poskušal sem sesti nanj, pa mi je bil premajhen. Zato sem ga umaknil na stran in na plano povlekel palico. Uperil sem jo v kot. "*i*Polirais,*i*" sem zamrmral in tla so se v trenutku zasvetila v čistoči, kot se najbrž niso že več stoletij. In potem sem sedel kar na tla, saj so bila popolnoma čista. A nisem dolgo sedel...

"Dober dan." Vrglo me je pokonci in tudi Masha je kar poskočila. "Ja, ja, Westova, zdelo se mi je, da te bom kmalu spoznal... Brat te je nekaj omenjal. Ubogi fant." Masha je debelo pogoltnila slino. "Spomnite se ga?" je počasi vprašala. Mojster Olchenbat se je prodorno zazrl vanjo. "Vsake palice, ki sem jo prodal, se spomnim. Javor in kita zmajevega srca. Šestindvajset centimetrov, prožna." Rory je hitro dihala in me ošinila s pogledom. Mojster Olchenbat je sledil njenemu pogledu. "Albus! Potterjev sin! Kako gre? Ja, ja, leska in vylin las. Precej dobra palica, kaj? Ko me je Fleur Delacor pregovorila, da dodam palicam še kaj drugega in poskusim še s čim, kar ni samo feniksovo pero ali..."
"Gospod," ga je previdno prekinila Masha. "Potrebujem palico."

*i*Se opravičujem za kratek del... Kmalu bo naslednji. Ampak moram na zajtrk...
Vaša Kinder*i*