hoj! v zadnjem delu ste imeli oddih od moje dolgočasnosti, saj je pisala Ginny. sedaj pa se vračam in to, na vašo žalost z zelo dolgim delom.
Mami se je z Jamesom preko mene in Ginny dogovorila, da se ob pol desetih dobimo na prečni ulici. Oni so šli s frčaškom mi pa smo se priklopno udejanjili v počen kotel in nato šli skozi prehod. Najprej smo pri Madam Malkin, kjer je sedaj delala njena hči vzeli plašče. Potem smo se malce porazgubili, ampak mi smo šli po palice zame in za Ginny. Vstopila sem v trgovino in vstopila. "Aha, prva Malfoyeva je prišla. Dolgo sem te čakal. Za vse v tvoji družini se spomnim palic. Sploh za tvojo babico. Ah, ja Grangerjeva. Izjemne stvari je naredila z izjemno palico. Ubogi Weasley je moral priti kar dvakrat. Po pravici je bila druga palica boljša zanj. Pa Potter seveda. Oh, ta Potter njega se nikoli ne pozabi. Če ne bi šel na ministrstvo bi ga še povabil za vajenca! Pameten dečko, pameten. No, pa poglejmo kaj boš dobila ti." Začel me je meriti. "Mhm, mhm zanimivo. Poizkusi tole. Bukev, 12 inchev, jedro zmajeva kita, prožna." Podal mi je palico. S tresočimi rokami sem jo prijela in zamahnila. Olchenbatu je odpihnilo zvonček z mize. "Ne bo prava." Je rekel, ko se je dvignil. "Poizkusi tole. Jablana, 10 inchev in pol, samorogova dlaka, odlična za spreminjanje oblike." Pokimala sem in jo prijela. Ko sem zamahnila se je malce zaiskrilo, nato pa je en izmed Olchenbatovih zvezkov zagorel. Zopet je odkimal. Probavala in probavala sem. Kup nepreizkušenih palic na levi se je manjšal, preizkušenih na desni pa večal. Kmalu sva prišla do zadnje palice. Trgovina je bila čista zmeda. "Izgleda, da imate izjemne moči gdč. Malfoy. Ni vsaka palica prava za vas. Upajmo, da je ta palica v redu. Srebrna limeta, feniksovo pero, dvanajst in ena četrtina incha, rahlo upogljiva in fleksibilna." Povsem sem se tresla. Kaj, če so se zmotili? Kaj, če tudi ta palica ne bo prava? Prijela sem palico. Zamahnila. Nič se ni zgodilo. Čisto nič. Skoraj sem že planila v jok, ko se je zgodilo. Celotna prodajalna je zažarela v zlati barvi. Začutila sem moč, tako moč, da me je vrgla na tla. Pretakala se mi je po žilah. Ko sem plačevala sem slišala Olchenbata šepetati. "Dobra bo, dobra. Dobra čarovnica. Taka palica. Pa taka moč. Nazadnje sem to videl pri Grangerjevi, pred tem pa McHudduri. Še onidve sta imeli manjšo moč. Deklica ima prava imena." Potem sem malce začudeno, a nadvse veselo odšla ven.
*Prvi september, na postaji*
"Amy pojdi prva. Ashley ti se primi njenega vozička." Je poveljevala mama. "Joj Rose, umiri se malo. Saj si taka kot, da je tvoj prvi dan." Je rekel James. To ne bo dobro. Sem si mislila. Mami se vidi, da je Hermiona njena mama. Ničesar ne jemlje bolj resno kot šole. Razen morda Quidditcha. "Bolje zate, da utihneš James." Sem mu zašepetala. Nato smo šli skozi zid. Postaja je bila izjemna! Ni bilo več navadnih bunkeljnov. Kmalu za nami je prišlo presenečenje, ki ga je pripravila mami. Za prišli so pra stric in pra teta Potter ter babi in dedi! Bili so zamaskirani, saj niso želeli, da jih kdo prepozna. Potem ne bi bilo mogoče, da bi se družili. Ojoj! Ura je še dve minuti do enajstih! "Hermiona... Pazi na sestro in sestrično, ostani iz težav in osvoji to mesto v Quidditch ekipi! Znaš to! In... Res ostani izven težav." Mi je še rekla mami. Tisto na koncu, ko sva se že vrnili k ostalim. Harry se je oglasil za tem. "Ostane naj izven težav? Mislim, da je za to v napačni družini." Se je zasmejal. "To pa zato, ker vedno iščemo težave." Je rekla še babi. "Mi ne iščemo težav Hermiona. Težave iščejo nas." Je imel takoj pripravljen odgovor Harry. Morda so že stari, a se obnašajo kot, da bi bili še zmeraj mladi. Harry, Ron in Ginny so še zmeraj igrali Quidditch, Hermiona je še zmeraj prebralala tone knjig, pa še očal ni rabila.... Izgledajo kot, da bodo živeli za večno. Uf! Na vlak moram. Povlekla sem Amy in Ginny in vkrcale smo se na vlak. Kmalu smo si našle prazen kupe, saj smo se vkrcale pri koncu. Nismo ravno želele, da nas takoj opazijo. Saj res! Morda bi bil pravi čas, da povem, da na večjem delu Bradavičarke dela moja družina, ali pa prijatelji moje družine. Nekaj časa smo tam sedele in se pogovarjale. Vedno smo našle kaj. Nenadoma je nekdo potrkal na vrata. Odprla so se in pred njimi je stala deklica, približno tako stara kot me z blond lasmi in čudovitimi sinje modrimi očmi. "Hej... Lahko prisedem?" Je plaho vprašala. Prikimale smo in se malce premaknile, da je nastal prostor. "Hvala. Nisem ravno rada med veliko ljudmi. Mimogrede, sem Britney Lopez. Kdo pa ste ve?" Se je že malce opogumila. Sem veselo pomislila. "Ummmm..." Je začela Ginny. Vem o čem je razmišljala. Ni želela razkriti svoje identitete. "Jaz sem... G-g-gin-ny P-pot-t-ter." Britney je dobila osupel izraz. "M-m-m-m-id-d-dv-ve sv-va p-p-pa H-h-h-herm-m-mion-n-na in Am-m-my M-m-m-malf-f-foy." Sem zjecljala. "Vau. Nisem si mislila, da bom na prvi dan spoznala sorodnice Harryja Potterja. Oh, oprostite! Verjetno vam gre na živce, če ljudje govorijo o tem." Nasmehnile smo se. Ta Britney mi je bila všeč. "Zdaj pa tradicionalno vprašanje- brez njega ne gre. V kateri dom želite? Jaz mislim, da bom šla v Pihpuf." Pomislila sem. Nisem ravno razmišljala o tem. "Meni je vseeno. Bili smo v Grifondomu, Spolzgadu, zato me to ne moti. Drznvraan in Pihpuf pa sta mi v redu." Sem rekla. "Enako." Je odgovorila Amy. Ginny je bila nekam čudno odsotna. Klepetale smo in klepetale. Kmalu je nek učenec sporočil, naj se oblečemo v uniforme. Ko smo prišli v Meryascoveeno je vlak zapiskal. Poskakale smo dol. "Prvi letniki sem! Ta prvi za mano!" Sem zaslišala znani glas. Hagrid je veliko hodil k nam. Ginny je stekla tja ostale pa smo ji sledile. "Ginny! Amy! Hermiona! Pozdravljene." Je rekel veliki oskrbnik, ko nas je zagledal. Nasmehnile smo se mu in v gruči ostalih prvih letnikov odšle do jezera. Tam smo se vkrcale na čoln. Na drugi strani smo poskakali ven in naše potovanje se je začelo- ali pa končalo. Kakor hočete. Bradavičarka je bila za enkrat precej podobna dedkovim opisom. Velika, veličastna. Glede hrane še nisem prepričana. Kakorkoli, ključar nas je predal Lilly Potter. Ja, Ginnyjini teti. Saj sem povedala, da bo veliko naših sorodnikov. Lilly se je nasmehnila in nam pomahala, potem pa začela govoriti. "Dobrodošli na Bradavičarski akademiji za čarovnike in čarovnice! Tu se boste naučili, kako uporabljati svoje moči, jih nadzorovati. Ampak najprej vam bomo, oziroma natančneje bo klobuk izbiruh izbral vaš dom. Imamo štiri domove- Grifondom, Spolzgad, Drznvraan in Pihpuf. Vaš dom vam bo med vašim časom tu nadomeščal družino. Vsak dom ceni nekaj drugega. Grifondom pogum, Spolzgad ambicijo, Pihpuf iskrenost, Drznvraan pa pamet. Vsak dom ima svojo peščeno uro, ki vam šteje točke. Profesorji vam lahko za dobro opravljeno delo točke dodelijo ali odvzamejo za kazen. Dom pridobiva točke tudi z zmagovanjem tekm pri Quidditchu. Do takrat, ko so malce starejši od mene začeli hoditi sem je veljalo pravilo, da prvi letniki ne smejo sodelovati. Pri odkritju izjemnega talenta, Harryja Potterja oziroma mojega očeta že v prvem letniku se je to kasneje spremenilo. Sedaj lahko tudi prvi letniki sodelujete v vstopu, a bosta iz vsakega doma izbrana največ dva. Sedaj pa, če ni vprašanj za mano." Neki deček je dvignil roko. "Prosim?" Je vprašala Lilly. "Kateri predmet poučujete?" Je s tresočim glasom vprašal fantek. "Spreminjanje oblike." Je odgovorila. Nato je začela hoditi in mi smo ji sledili. Po nekaj hoje nas je pustila same v mračni sobi. Kmalu smo šli. Dvorana je bila polna študentov in za dolgo mizo je bilo kar nekaj profesorjev. Vse, razen tiste za obrambo pred mračnimi silami sem poznala. Ko je Ling imela krajši govor je Lilly prinesla slavni trinogi stol in Klobuk Izbiruh. "Keh, keh." Se je odkašljal Izbiruh. "Celo leto me niste videli. In ja, prav slišite. Letos ne rimam. Za vas imam zgodbo. Zgodbo o mojem pogledu na zgodbo Harryja Potterja. Morda se vam zdi, ja kaj pa ta klobuk ve o Harryjevem življenju. Pravzaprav kar veliko. Prvič sem ga seveda srečal v njegovem prvem letniku, ko sem mu dodelil dom. Težek primer je bil deček, težek. Brihten po mami to se mora povedati. Od očeta pameten. Nekaj je imel seveda od Mrlakensteina, da je bil tudi za Spolzgad primeren. Pa seveda Pihpuf. Trdo je delal, a včasih na napačnih rečeh. Potem sem ga zopet videl v drugem letniku, ko je rešil mlado Weasleyevo. Takrat sem vedel, da sem ga dal v pravi dom. Tista iskrica v njegovih očeh, tisti pogum in jeza, ko je zabodel Baziliska, ki bi se ju videlo na kilometre... Fant je bil za v Grifondom. Potem ga tri leta nisem videl. V šestem letniku pa vsak mesec, če ne teden, ko je prihajal na lekcije. Ko se je nekaj odločil, je to dosegel. Kako zavzeto je poizkušal razvozlati zgodbo temnega mojstra. Zaradi tega sem ga v sedmem letniku, ki ga sploh ni delal zopet videl, takrat misleč, da je mrtev. Pa ga nisem videl zaradi njega. Zaradi Velerita. Zaradi tistega, za katerega me je sam Dumbledore spraševal ali je v pravem domu. Ampak jaz sem vedel, da je. Tako, da ne pozabite. Tudi, če dvomite v moje odločitve- napačne še nisem naredil." Vsi so bili osupli. Tudi jaz. Šele takrat sem ugotovila, skozi kaj vse je Harry zares šel. Sam je o tem govoril, da se je zdelo kot, da je imel popolno življenje. Ampak ne verjamem, da bi jaz to preživela. Takrat je Lilly že začela klicati. Imen vam ne bom naštevala, se mi ne da. "Malfoy, Amy Jean" je bila sestra končno na vrsti. Klobuk je hitro naredil svojo odločitev. Prišla je v..................................... Grifondom! Vsi so zaploskali. Še vedno so bili osupli, saj je bila iz naše družine. Nato sem bila na vrsti jaz. "Malfoy, Hermiona Minerva" je rekla Lilly. Debelo sem pogoltnila in odšla do stola. Klobuk je dolgo sedel. Bil je tiho. Še mrmral ni. Nato je rekel: "se opravičujem za tole. Emmm..." Na stolu sem sedela že dvanajst minut, pa ni naredil odločitve. Minute so tekle in klobuk je bil tiho. Nato je Ling rekla. "Očitno ima klobuk težave, gdč. Malfoy za enkrat sedi za mizo Grifondoma, po razdelitvi pa pridi v mojo pisarno. Ga. Potter te bo pobrala." Pokimala sem in vsa trda odkorakala do Amy. Ta me je stisnila za roko, da bi me potolažila. Vsi so me gledali. Najbrž se sprašujete, zakaj nisem povedala, kje je Britney. Njena sova je prišla pozno in je že na vlaku rekla, da bo zadnja. Nato je bila na vrsti Ginny.